Pea Lelha Hoṛaḱ Golpo

image_pdfPDFimage_printPrint

Mit́ atore pea lelha ko tahẽkana. Lelha ma lelhage, menkhan ạḍi bạṛti lelha. Mit́din onko oṛaḱren hoṛko goṭakeda noko lelha do ato khongeko lagakoa mente. Sạrige mit́din do pea lelha mit́ dhaote ato khonko oḍokket́koa. Becara onko lelha do ato khon onḍokente mit́ṭen dare umulreko jirạuena. Ado ko galmarao goṭakeda, jãhã sạńgiń disomko calaḱma mente. Onka leka onko lelha do gaḍa nala, dorẽao ko paromkate mit́ṭen nawa atoteko rakaṕena. Nawa atore mit́ṭen maraṅ utạr oṛaḱko ńel ńamkeda. Onko lelha hoṛ khojko hataoket́re baḍaeyena baṅma ona do mit́ṭen Mahasoe hoṛaḱ oṛaḱ kana. Inạ jokhenge Mahasoe do enege Iskul-e calaḱa mente sapṛao akana. Khange onko lelha doko calaoente Mahasoe aḱ jaṅgako hạṛuṕket́taea. Ado Mahasoe doe mengot́keda, aṛaḱkạńpe, Iskul calaḱiń bilomoḱ kana. Enrehõ onko lelha do bako aṛaḱledea. Onko lelha do memenko dhurạuena, E Mahasoe eṭaḱ ato khonle heć akana, ma daya kate tahẽn ṭhạ̃i emawaleme baṛe.

Mahasoe doe mengot́keda, ṭhikgea ṭhikgea. Iskul khon ruạr kate sanamaḱiń bebosthaea. Oṛaḱre eṅgań menaea. Do enḍekhan onḍege jom ńũ haṭarpe. Oṛaḱre thoṛa kạmi menaḱa ona hõ sạitạukaḱpe. Ona menkate Iskule mohnḍayena. Khange lelha do uni buḍhi gogo ṭhen daḱ mạnḍi daka, khạjạṛi, berel mạṛić mesalkate lać perećko jomkeda. Inạkate buḍhi ko metaekana, cet́ kạmi menaḱa? Buḍhi gogo doe menkeda, do um saphaḱpe ar mil khon pe ṭukuć jom sunum ạguipe. Onkage onko lelha doko um saphayena ar sunum ạguko senena. Hasa reaḱ kạṭić kạṭić ṭukućte sunum ante enege oṛaḱko ruạṛ kana, ackage horre maraṅ utạṛ baṛe dareko ńamkeda. Ona baṛe darere thoṛa ko jirạuḱa mente sunum ṭukuć do otreko dohokeda arko duṛuṕena.

Tinre jirạukate ona ṭukuć sećko beṅget́keda unreko ńelkeda baṅma ona pea ṭukućrege kombṛo bolokate ko duṛuṕ akana. Menkhan ona ṭukućre do cele kombṛoge bako tahẽkana, akoaḱ umulge ṭukuć sunumre ńel ńamoḱkan tahẽkana. Onko lelha do kombṛo hudiskate hasa ṭukuć kajakteko dalkeda. Dal dalte ṭukuć doko posaḱkeda ar joto sunum do hạṛić cabayen khan eken tige oṛaḱko ruạṛ hećena. Ạyuṕ okte Mahasoe do ghoṭao akan jotowaḱ kathae ańjomket́ khane metat́koa, gapa joto hoṛ pe bojha rohoṛ sahan bir khon ńam ạguipe, noa dope daṛeaḱa se baṅ? Noa katha ańjomkate jom ńũ kate lelha doko jạpit́ jirạuena. Dosar hiloḱ Mahasoe do arhõ Iskule senenre lelha hõ birteko senena. Inạkate joto hoṛ sahan bojha dipilkate oṛaḱko hećena. Buḍhi do un joheć khạjạṛi atayet́kan tahẽkana. Lolo setoṅte buḍhi doe laṅga akan tahẽkana. Ṭhik inạ okterege lelha do hećkate kikiạuko dhurạuena, okare sahanle dohoea? Mit́ rogoṛ sãhẽt́ pichạ inạ kathageko menet́kana. Onkoaḱ kathate buḍhi doe raṅgaoente mengot́keda, jaega bape ńameda? Ińaḱ bohoḱre dohoepe. Khange onko lelha do buḍhi aḱ katha lekage dipil akat́ bojha sahan aćaḱ bohoḱreko giḍiket́ torage buḍhi doe goć hapeyena.

Tinre Mahasoe oṛaḱe hećena, ạḍi bạṛić dosa do hoe akana. Cedaḱ je nonkan lelha doe ṭhạ̃iakat́ko? Adoe raḱ homor baṛakeda ar onko lelhae metaḱkoa do gaḍa seć idikate topa oṭokaepe. Noate judi thoṛagan rehõ kại ikạḱtape. Khange tale sakam reaḱ cạṭạinire buḍhi aḱ hoṛmo tolkate gaḍateko calaoena. Calaḱ calaḱte tinre coṅ buḍhi do ona caṭạini khone ńur akana bako tạṅkhi akada. Gaḍa seṭerkate ko ńelkede buḍhi gogo do bạnuia. Unre lelha do kikiạuateko menkeda okayenae nui buḍhi do? Adoko hudiskeda paseće jiwet́ beret́ena are oko akana.

Onate uni buḍhi saṕ ạguye lạgit́ arhõ ato sećge taṛamko dhurạuena. Calaḱ calaḱte eṭaḱ mit́ṭen atoteko seṭerena. Ona atore mit́ṭen buḍhi hoṛ oṛaḱ bahrekore jojoḱkan tahẽkana. Inạkate uni buḍhi jormoṭ saṕ ạgukateko topakedea. Ạyuṕ okte Mahasoe ṭhen hećkateko lạlạikana, teheń do Mahasoe ạḍi kajakle khaṭao akana. Buḍhi gogo do tale sakam cạṭạini khone dạṛleda. Tinạḱ haron kosṭote saṕ ạgukatele topakedea. Mahasoe do onko lelha hoṛaḱ katha ańjomte hahaṛayena. Adoe metat́koa aemape kạmi akada. Are hudiskeda nonkan lelha do okarege bạnuḱkoa. Noko do ar bạń dohokoa. Ente dhape dhape kạmiko bạṛićeda ar muskil dosare paṛaoḱ hoyoḱ kana. Onka hudis baṛakate sạrige laga ńirket́koa. Khange onko lelha hoṛ do arhõ eṭaḱ ato sećko mohnḍayena.

image_pdfPDFimage_printPrint

Comments are closed.