Santal koaḱ Ạricạli ar lekcar

-John hembrom

image_pdfPDFimage_printPrint

2021 sermare England reaḱ Liverpool so̠ho̠r UNESCO do̠ dhạrti paltuṛ (ạri-cạli lekate heć aguakanaḱ) khone ocoḱena cedaḱ je onḍe do̠ ạgil legcar rạput́ kate nãwã hali so̠ho̠r re bo̠do̠l hoyena. Dhạrti reaḱ aema hạṭińre dhạrti bapoti dhon reaḱ (World Heritage) pahṭako lại so̠do̠r lạgit́ UNESCO hotete legcar paltuṛ (ạri-cạli lekate heć aguakanaḱ) ar gạthni cạlit upại beohar, legcar ar paltuṛ (ạri-cạli lekate heć ạguakanaḱ) ko talare begarko sendraeda. Disom ar legcarre, ḍhip, gaḍa, sirjon, dari-nạṛi ar janwar, buru-bo̠ṭko̠ć, agniyogiri reaḱ rupte sirjonaḱ sandes menaḱa one oka do ona disom reaḱ sirjon dhon, disom se̠ jaegako paltuṛ lekateko ulek akada. Paltuṛ (ạri-cạli lekate heć ạguakanaḱ) legcar reaḱ saladoḱ ar paltuṛ do̠ komkate laha reaḱ pe piṛhĩ ko ṭhen khon ńamaḱ ạidạri. Metaḱme paltuṛ do̠ hoyoḱ kana nonkanaḱ one oka do̠ jug jug khon jãhãe hoṛko talare ṭikạu menaḱ, noa do̠ hoe daṛeyaḱa jãhãn hewa, ạri-cạli, biswạs, colit se̠ nonkanaḱ jãhãn nạmuna oka do̠ biboron mahot menaḱa. Nạmuna lekate,  jo̠m-nũ, ho̠ro̠ḱ-bandi, oṛaḱ-duạr, disạ ruạṛ pinḍ, karigol emanteaḱko do̠ mit́ṭen jạtiạraḱ legcar paltuṛ ko metaḱ kana.

Jãhã jaega ren hoṛaḱ acar-beohar, ạsuloḱ upại, sereń-durạṅ, eneć sãohet́, gayan, sãota sompok, dhorom ạri-cạli, sikhnạt ar emantiaḱ talate oka sạkhiạt so̠do̠ro̠ḱ onage legcar do̠. Dhạrtire eken manwage legcaran sirjon. Legcar do hoyoḱ kana nokan mit́ bisoe one okaṭaḱ do̠ manwa aḱ jion dhạt reaḱ muṭhạn kan. Legcar reaḱ pher do lạṭu ar phaelaogea. Asokaete meno̠go̠ḱa, abo jãhã metaḱme abo okabon cekae, abo hotete oka do̠ so̠do̠ro̠ḱ metaḱme jion jiṅgi reaḱ pattera, kạhtuk, ạri-cạli, biswạs-binbiswạs, hudis-ganḍon  boge-bạṛić jo̠to̠waḱ kangea legcar reaḱ hĩs. Mit́ṭen jạtiaḱ eṭaḱ lekate baḍayoḱa se̠ opromoḱa do̠ so̠do̠ro̠ḱa unkoaḱ legcar hotete. Ạdibạsi jạtiạraḱ katha menle khan abo jãhãe santal, urao, munḍạ, kolhe, garo, cakma jãhãe jạtiạrge bon men aboaḱ noa begar legcarge hoyoḱ kana aboaḱ oprom. Baṅgladisom reaḱ pekkhapoṭre jemon mimit́ ạdibạsi hoṛaḱ jion jingi salaḱ ạdibạsi jạtigosṭiaḱ ato ńelle khange bujhạḱa je noa do̠ ạdibạsi ato kana. Mit́ṭen jạtiạraḱ legcar ko são eṭaḱ jạtiạraḱ legcarko thoṛa juri menaḱre hõ taman onka leka do̠ juri bạnuḱa. Enḍekhan ana gonḍa bujhạu lagit́ santal jạtiạr legcar babotre pạṛchạ hoyena.

Santal jạtiạraḱ ạri-cạli, legcar se̠ kạhtuk babot onol muṭhạn reaḱ jogao do̠ ạḍi tayomte hećakana. Ona khạtirte santal ạgil legcar reaḱ cikhnạ sendra ńam do̠ ạḍi mohńjorgea. 1887 sermare pạhil so̠do̠rlena santalko sompoḱ babot pạhil puthi “MARE HAPṚAM KOAḰ KATHA”. Menkhan santal jạtiạraḱ nij kurumuṭute pạhil so̠do̠raḱ puthi do̠ hoyoḱ kana mạjhi Ramdas Tudu aḱ “KHEṚWAṚ BÕS DHOROM PUTHI”. Noa tayom aema onõṛiạ ar onoliạ ko onkoaḱ puthi kore Santali legcar ar kạhtuk reaḱ bisoe ko soror rakaṕ akada. Noko ko modre dhondkoṛ ko hoyoḱ kana-Naike Moṅgol Chondro, Pondit Rughunat Murmu, Gorachand Tudu, Saroda Prosad Kisku, Dhirendronat Baskey goṅke ko. Tobe nahaḱ do abo aema lekate bon baḍae dareaḱ kana santal jạtiạraḱ baro̠ hunạr legcar reaḱ katha. Santal se̠ hoṛ hopon koaḱ menaḱa nij legcar. Noa nij legcar baḍgoḱ khạtirte santal jạtiạr nijaḱ, jug jug ṭikạu menaḱ koa. Santalko babotre sanamko ko badaea onko do̠ rạsika jạti kana ko. Cedaḱ je onkoaḱ menaḱ takoa baro̠ hunạr porob, eneć-sereń ar mehnotiạ ko.

“Am do Ạdibạsi santal hopon ho mãyãm retam rạskạ, eneć sereń getam maraṅ dhon do̠”. Mit́ṭen jạtiạraḱ legcar reaḱ maraṅ sajbaj do̠ hoyoḱ kana pạrsi. Santal koaḱ do̠ nij pạrsi menaktakoa, one ona reaḱ ńutum do̠ Santali pạrsi. Sedae khonge noa pạrsi ko beohar ạguet́kana santal jạti ren hoṛko. Disomren ḍher rạsigosṭi seć koyoḱ lekhan bon ńela baṅgali jạtiaḱ nij legcar reaḱ eṭaḱ sajbaj do̠ pạrsi lạgit́ jiwi ko alae leda. Un okteren Pạkistan sarkar do̠ urdu pạrsi ladeako reaḱ oka ạuṛi kurumuṭu tahẽkan, baṅgaliko do ona baṅko manao hatao dareada. Rafiq, Salam, borkot, Jabbar takoaḱ dãrẽte baṅgali koko ńamleda baṅgla pạrsi, Ona reaḱ aṅgoćaḱ lekate UNESCO do̠ 1999 serma reaḱ November cando 17 tạrik pạrsi lagit́ mãyãm jharaḱ 21 February do̠ goṭa dhạrti gogo pạrsi mãhã hisabteye ghosona keda. Ona khạtirtege baṅgali jạti bisso dorbarre akoaḱ legcar rukhiạ reaḱ mit́ maraṅ nạmuna ko do̠ho oṭoakada.

Santal koaḱ mimit́ sạgại se̠ sompok menaḱa eṭaḱ nạmuna lekate. Jeleka santal sãotare sạgại se̠ sompok talatem baḍae daṛeaḱa kumạṅ, teyaṅ, hili dại, goṛomba tako são cedaḱem landa ṭho̠k daṛeaḱa. Nạmuna lekate mit́ṭen bisoe ulek iń meneda, teńaṅ metakme didi jãwãe belare jahan karonte judi didiye gurlen khan  tobe uni herel do̠ ać bạhu ren kạṭić boeha kuri gharońj reaḱ kusi-rạjiteye bapla daṛewaya oka do̠ sãotae manao hataoa, eṭaḱ sećtebon ńel lekhan  bahońhãrtet́ se̠ ac jãwãeren lạṭu boeha  ạḍi manotan hoṛ kanae ar  uni maejiu do̠ jãwãe gurlen khan hõ jãwãe ren lạṭu boeha do̠ tis hõ bae bapla daṛewaya ar sãotare baṅ ko manao hataoa. Arhõ mit́ pạris ren santal herel ar maejiu do̠ bapla tonolre baṅkin topol daṛeyaḱa. Noate abo bon bujhạu dareaḱa santalko ren ạgil hapṛam ko do̠ tinạḱ bhitre ganḍon kate santal sãota bondobos/rikạ ko tear rakaṕleda. Santal Jạtiạraḱ menaḱa akoaḱ nij ho̠ro̠ḱ-bande. Pạńci, pãṛhãṭ dhuti ḍeṅga/ markhin, dạṛhi emanteaḱ ko. Noa chaḍa santal koaḱ menaḱ takoa nij saj-sapṛaoaḱ aema lekanaḱ saj-bajko. Noako modre ulek lekana do̠ hoyoḱ kana-ṭheka pagra, kạṭhi mala, mạndạli, mạkṛi. Koṛa bạju, bãk, ṭodor, ṭodor bạju, hãsli, khaga, toa mala, kaṭa solok, solok, jhampa solok, ḍuriạ solok, il baha emanteaḱ ko. Santal koaḱ menaḱa nana-hunạr legcar porob. Sohrae, baha, dasãe, eroḱ emanteaḱ ko. Tobe mit́ṭen bisoe eṭaḱ lekateń ulek iń meneda santal jạtiạr ren hoṛko do̠ janam khon gujuḱ dhạbić menaḱ takoa sãota porob ar mimit́ porob reaḱ menaḱa begar begar rạṛ reaḱ sereń durạṅ ko. One oka do̠ mimit́ porob reaḱ sereń eṭaḱ porobre baṅ ko sereńa. Metaḱme sohrae porob reaḱ sereń ko baha porobre do̠ baṅ ko sereńa. Aema onoṛko khon baḍaeaḱ lekate santal jạtiạraḱ amdaj 50 khon hõ ḍher begar begar  rạṛ reaḱ sereń ńamoḱ kana. Noa ko do̠ hoyoḱ kana- (1) sohrae (2) baha (3) lagṛẽ (4) dạrumjaḱ (5) ḍanṭa (6) binsar (7) gunjar (8) chạṭiạr (9) narta (10) doṅ (11) ḍahar (12) guliari (13) bapla (14) ataṅ daram (15) tuṅdam (16) bir (17) gam (18) homor (19) gidrạ bulạu (20) hoṛo rohoe (21) rinjạ (22) matwar (23) karam (24) mora karam (25) dasãe (26) gańjon (27) jãwãe dhuti (28) jhikạ (29) bandhan (30) õ̠ṛhẽ̠ (31) sidhu- kanhũ (32) turighar pukhiri (33) ghar jãwãe (34) porcar (35) kubi gaona (36) tãhãreta (37) jhumur (38) bidạḱ (39) peṛa nẽota (40) topa (41) daram daḱ (42) jargon (43) gại cumạuṛa (44) ganḍon (45) bhajan (46) gadoi (47) laṭin rạṛ (48) Ińgrej rạṛ (49) baṅgla rạṛ (50) binti oṛaḱ rạṛ (51) dinạjpuri rạṛ (52) modern rạṛ (53) balaya (54) gońṭha halaṅ. Joto rạṛge hoyoḱ kana sãota porob bornon. Porob bornon joto rạṛ reaḱ eneć ko do̠ begargea ar herel maejiuwaḱ eneć reaḱ hõ begartet́ menaḱa, jeleka dasãe, ḍanṭa, karam emanteaḱ do̠ hoyoḱ kana herel koaḱ eneć metaḱme porob jokheć noa eneć ko eken herelko ge ko eneća daṛeyaḱa.                            Noa reaḱ ṭhik-ṭhak bhoṅ/beakha do̠ menaḱa. Noate dasãe babotre gapalmarao lekhać pạhilrege hijuḱ kana nakron reaḱ bisoe. Dasãe ńutum do̠ oka khon upel akana ar noa reaḱ mane do̠ cet́ kana? Aema guni hoṛkoaḱ mot lekate lugu buru dãsna ńutuman jaega khon noa eneć reaḱ cạlit́ do̠ ehoṕlente noa do̠ko ńutum keda dasãe. Menkhan noa lugu buru do̠ oka burure menaḱa ona do̠ nit hõ baṅ ṭhikạn akana, noa reaḱ ridkhid (bitorko) menaḱa. Kolkata sãohet́ academy reaḱ juạn kuṛại (puroskar) ńam akat́ onoliạ Abhimunya Mahato do̠ dasãe reaḱ mane do̠ ‘Nacar’ menteye ulek akada. Ona lahare dasãe sạmit́ kạṭić ḍher cạlit́ Itihãs ulek hoyena-

  1. Kathare menaḱa, kheṛwaṛ gosṭi ren hoṛ koge jo̠to̠ khon pạhil Bharot borso reaḱ hasare jaṅga ko do̠holeda. Bharot borso reaḱ hasare unko aema dhao ko lạṛhại akana. Menkhan bharot borso reaḱ hasare pạhil utạr oka lạṛhại hoelen, ona do̠ hoyoḱ kana jahãe mit́ Arjo jạti são. Ona oktere Arjoko ren mukhiạ do̠ dagabaj Indro ar Kheṛwạṛ ko ren mukhiạ do̠e tahẽkana “Huduṛ Durgạ”. Noa lạṛhạire Indro do̠ ekalteye hirạu ocoyena ar sareć palṭon ko ante lạṛhại ṭạnḍi khone dạṛkeda. Ona tayom noa lạṛhại reaḱ lolo hoe ṛeaṛen tayom Indro do̠ buddi kate midogoḱ reaḱ katha dut hoteteye kolkeda Huduṛ Durgạ ṭhen. Ona midogoḱ reaḱ katha do̠ tahẽkana lạṛhại khon sahaṛakae tahẽkate bapla hotete sompok tear kate midogoḱ reaḱ. Noa kathare Huduṛ Durgạe rebenen khan Indro do̠ Arjokoren jo̠to̠ khon mońj husnak kuṛi sandes lekate Huduṛ Durgạ ko emade tahẽkana. Uni kuṛiwaḱ ńutum do̠ tahẽkana “Debi”. Noa midogoḱ tear tayom Arjoko do̠ jãhãtin oktorege begor chaṛtege Kheṛwaṛ gar bhitri calaḱ hijuḱ reaḱ ạt ko ńamkeda. Note Debi do̠ Indroe hukum adi tahẽkana Kheṛwaṛ gaṛ bhitri reaḱ khobor metaḱme Huduṛ Durgạ do̠ tinreye joma, tinreye  jạpida, oka okto do̠e rạskạjoṅa, oka okte do̠e ńu-buluḱa ar oka lekae tahẽna emanteaḱ din hiloḱ reaḱ jaoge soṅbad ko kulgot́kaḱ. Indroaḱ hukum lekage Debi do̠e onkaet́ tahẽkana. Debi do̠ ać jãwãe ṭhen dagabaj hoyoḱtaya ona do̠ Debi khaṭigeye baḍae kan tahẽkana. Jạtiạr cetanre behũṭ khạtirte ar mit́ do̠ Indroaḱ hõ hukum tahẽkana. Nonkate aema din reaḱ kho̠bo̠r kote Indro do̠e nichinena je̠ ṭhik noa oktege din hiloḱ ńindạ noa okteye jirạu kan tahẽkana. Ạt́ bujhạu kate Indro do̠ bar-pe goṭen bir joddha ko peṛa lekateye kolket́koa kheṛwaṛ gaṛ reaḱ bhitri mahalte. Debi selet́ Huduṛ Durgạ phenkaoe lạgit́ kuḍạm seaḱ duạrte. Debi ar Huduṛ Durgạ bana hoṛ phenkao tayom, sanam palṭonko ante ona ńindạge arhõ Indro do̠ kheṛwaṛ gaṛe jhapṭao keda. Khan kheṛwaṛ gaṛren barhere horho ko palṭon lạṛhại ko ehoṕleda ar onko modren okoe ko do bhitri mahalte ńir sen kate Huduṛ Durgạ khobor ko emae kan tahẽkana. Menkhan  onko sen kate ko ńelkeda bhitri mahal ma phakage, Debi ar Huduṛ Durgạ okoe hõ baṅ ko ńel ńam let́ kin khan onko do̠ko akbakaoena. Kheṛwaṛ palṭon kodo̠ ko lạṛhạilen rehõ dilate do̠ baṅko lạṛhại daṛeada. Khan onko do̠ ạyurko ṭonṭate ekalteko harao ocoena. Oraḱ duạr jeret́ salaḱ maejiu ko ko bemanot ocoena ar maejiu-herel, gidạr-pidạr sanamko ge dạṛ kate buru gajarre asrae ko hatao keda.

Debi doe dagabaj akadae ar Huduṛ Durgạ do̠ko goć kedea!

Ona tayom setaḱen khan kheṛwaṛ palṭonko do̠ galmarao lagit́ ko hohokeda. Onko do̠ galmaraore noako goṭa keda je̠, Debi-Durgạkin jãhãlekatege sendra oḍok kate uddharkin hoyoḱa. Onkoaḱ diṛho biswạs Debi-Durgạ jãhãregekin calao ocoge okoe hõ onkin baṅko goć daṛeakina. Menkhan Onko do̠ baṅko baḍae kan tahẽkana je̠ Debi do̠ dagabaj akada ar Durgạ do̠ko goćgiḍi akadea.

Dasãe palṭonko maejiu sajao reaḱ motlob:

Palṭonko galmarao kate noako goṭakeda, Onko do̠ Debi ar Durgạ sendra ko calaḱa ekalte eṭaḱ chinante, hatiạrko ukukate sãore tahẽna. Onko do̠ tear kateko calaḱa, jãhãrege onko do̠ onkinko sendra ńamkina, onḍege lạṛhại kate onkinko uddhạr kina. Onate sanam juddhako ekkalte maejiu lekako sajaoena. Onko do̠ akoaḱ Aḱ-ạ̃pạ̃ṛĩko ko uku do̠hokeda buạṅ bhitrire metaḱme jeliń ho̠to̠t́ reaḱ ṭhoṅga bhitrire ar ona jeliń ho̠to̠t́ reaḱ ṭhoṅga do̠ Aḱ reko to̠l do̠hokeda. Okoeaḱ Aḱ-ạ̃pạ̃ṛĩ baṅ tahẽkan tako onko do̠ akoaḱ taṛwaṛi sạṛi reaḱ gochareko uku do̠hokeda ar ḍal do̠ tire saṕkate kạṭhite buạṅ reaḱ saḍe são milạu kate ruruko lagaoena.

Dasãe eneć-sereń reaḱ dhạt/chond/nạmuna:

Ekkal nãwã hudisante kheṛwaṛ palṭonko do̠ Debi-Durgạ tạkin sendra ńamkate uddhạr kin lạgit́. Ona oktere kheṛwaṛ sãotare eyae (7) jona mukhiạ guruko tahẽkana. Sanam palṭonko do̠ eyae(7) do̠l reko haṭińena ar mimit́ do̠l mimit́ guru latarre tahẽ kate guruaḱ hukum leka mimit́ seć ko oḍokena. Eneć-sereń reaḱ rạskạ do̠ baṅ noa do̠ onko ṭhen ạḍi bhabna reaḱ.

Hae! Hae! Okare Huduṛ Durgạ Do?

Kheṛwaṛ palṭonko do̠ bhabna dinre hae hae kate eneć-sereń uduḱ kate kokoe bahana kate jo̠to̠ oṛaḱ oṛaḱ calaḱ ko lagaoena. Onkoaḱ noa eneć-sereń reaḱ aso̠l motlob do̠ tahẽkana phenkao akat́kin Debi-Durgạ takin sendra ńam kate uddhạr kin. Menkhan onko do̠ onkin okare hõ baṅko sendra ńamlet́ kina. Nithõ santal jạtiạrren hoṛko do̠ akoren maraṅ mukhiạ Huduṛ Durgạ ar bạhutae ńamkin lạgit́ hae hae kate ko sendra baṛaet́kina.

  1. Muhisasur do̠ jãhãn bạṛić daṛe reaḱ cinhạ do̠ baṅ kana. Uni do̠e goćgea. Arjo tamadi/sobhota reaḱ Aggrason birudre tiṅgu daram tear khatir KHUN enae “Huduṛ Durgạ” ńutuman onarjo bir.

Sedae do̠ ona naṅgraha reaḱ ńutum do̠ tahẽkana “Boṅgadisom” ar onaren maraṅ Raj do̠e tahẽkana nui Boṅgasur se̠ Mohisasur. Huduṛ (bijli reaḱ saḍe do̠ Huḍuṛ se̠ Huduṛ ko metaḱa) bijli leka uniaḱ daṛe ar elaṅ do̠ tahẽkantaea. Onate uniaḱ ar mit́ṭen ńutum do̠ Huduṛ Durgạ. Rạskạ ạtuḱ reaḱ ulṭạure hirdạni. Serma ar hoe ko talare tinre sarodia reaḱ rạskạ, unre noa Bharot reaḱ naksa se̠ mancitro rege mit́ seć palonoḱkana dasãe one oka do̠ bhabna reaḱ porob. Muhisasur do̠ belek lekateko khun ledea, nonkage keṭeć pạtiạu ạdibạsi hoṛkoaḱ. Onate durgạ pujạ din kore mit́ hạṭiń ạdibạsi koaḱ oṛaḱre marsalge baṅ joloḱa. Puruliạ Bhalagoṛa atore aema serma dhạbić Huduṛ Durgạ aḱ  pujạ reaḱ cạlit́ tahẽkana. 2011 serma reaḱ 20 October Delhi reaḱ Jawaharlal Nehru University reaḱ chatro soṅsod ren sompadok Jitendro Jadob chạbi ạ̃k kate noa pujạe hẽḱ akawadae. Moca mocate heć ạguakan ạdibạsiaḱ sereńre ghane ghane ruạṛ hijuḱa hoṛkoaḱ mare itihas. Cạicampa se̠ campa gaṛ do̠ onkoaḱ basoḱ jaega tahẽkan takoa. Ona buniạdi jingire hende rimil rakaṕente Arjokoaḱ dokholdar ehoṕena. Heć ạguakan pạtiạu, Huduṛ Durgạ são bạ̃hĩ bolte baṅko daṛeaḱ iạte eṭaḱ upạiko hatao keda dokholdarko. Maejiu são lạṛhạire nitigoto aphoti tahẽkantaea Huduṛ Durgạ aḱ. Onate cholona kate mit́ Arjo maejiu são uniko bapla kedea.  Mucạt́re uni maejiuaḱ titege gujuḱ hoyentaea nui besima daṛeanić ạdibạsi joddha waḱ. Huduṛ Durgạ saṕ ocoyen tayom kheṛwaṛkoren ạyurko hoyoḱ lekan ar okoege baṅko tahẽkana. Dhorom gurukoaḱ bud-batlaote onko do̠ Sorosoti gaḍare ḍạbrạ/paera kate maejiuaḱ kicrić horoḱ kate eneć enećte purub seć dạdạṛ ko lagaoena. Noa eneć reaḱ ńutumge dasãi eneć ńutumte heć ạguiyena. Ạsin cando do̠ ạdibạsiko ṭhen nichoḱ dasãi. Ạyurić begor kheṛwaṛ ko do̠ ona okte sạri sạrige tehel-buhelre ko paṛaolena. Dasãi eneć reaḱ sereńre hõ ona hae-hutạsge menaḱa. Onate menogoḱa, ‘Durgạ do̠ behoḱ oktere Muhisasure benḍaoledea. Henda bir, amaḱ dhoṛoste ale dole bhabnaḱ kana. Am do aleren bap dada. Aleaḱ manot́ hatao me.

 Cetan reaḱ gam-kạhni khonge bujhạḱ kana dasãe do cedaḱ herel koko eneća. Ona chaḍa punḍitkoaḱ mot lekate doṅ reaḱ upel do hoyoḱ kana oṅ, sohrae aṛaṅ do̠ heć akana sarhao khon, lagṛẽ aṛaṅ do̠ heć akana laṅga marao khon. Nãhãḱ piṛhiren ko aema hoṛgeko mena ạgil hapṛamko do̠ lelhageko tahẽkana. Menkhan ona oktore Iskul kore baṅko paṛhaolen rehõ onko do̠ sirjon lekatege budanko tahẽkana ar onkoaḱ moj pachnao ko khạtirtege santal jạtiko legcariạ lekate emanteaḱ cetanreye idiakada.

Hẽ abo jotokoge bon baḍaea legcar do̠ garla gurlạ, legcar do̠ hoyoḱ kana ạtuḱ daḱ gaḍa leka. Dhạrtiren sanam jạti-gosṭiaḱ legcarge oktoko são sãote jaoge bodoloḱ kana.  Legcar reaḱ bạhi toṛ hora do̠ko metaḱ kana lại-legcar. Horoḱ-bandi, jom-nũ, pạrsi reaḱ sajbaj aṛaṅko talare hõ aema pạrsi reaḱ aṛaṅko mesaloḱ kana, eneć ar sereńre emanteaḱ ko aema lekate bodol calaḱ kana santal legcarre. Tobe bhageaḱ ko bodoloḱ do mońjgea. Ona khạtirte santal koaḱ jion-jingi lahanti akana. Santalko do̠ nãhãḱ jugre dhạrtiren ko são tal milạu kate ko calao daṛeaḱ kana. Technology são ko jopoṛaoḱ kana. Legcar bodoloḱte jãhãn hae-hutạs reaḱ cet́ hõ bạnuḱa, bhabnaḱ reaḱ cet́ hõ bạnuḱa, arhõ jotowaḱ bodoloḱte rạskạḱ reaḱ cet́ hõ bạnuḱa. Legcar reaḱ nonkanaḱ jãhãnaḱ bodol hoelen khan jạtiạrko lạgit́ muskilanaḱ hoe daṛeaḱa. Onate pạhilrege legcar khon paltuṛ begar reaḱ kurumuṭu hoeakana.

Ạdibạsikoaḱ aema mahalkore gapalmarao reaḱ mit́ṭen bisoe do̠ hoyoḱ kana noa jạtiạraḱ eken Santali paltur (ạri-cạli lekate heć ạguakanaḱ) sereńkoge sereń hoyoḱa. Hạli se adhonik sereń do̠ baṅ sereńõka se̠ eṭaḱ legcar reaḱ sereń do̠ baṅ sereńõḱa, ona onka lekhan legcar do̠ bạṛićjoḱa. Mit́ṭen silpi do̠ aćaḱ gạkhuṛtet́ aema lekateye sodor daṛeaḱae, one okaṭaḱ do̠ manot emaḱ jạruṛ. Tobe nijaḱ legcar reaḱ bisoe do̠ disạ doho jạruṛ. Okto bodoloḱ ko são sãote aboren silpiko hõ classical baḍae ạḍi jạruṛa, nijaḱ legcar bisso dobarre idi lạgit́́. Classicalte do̠ gạkhuṛ silpiko nijaḱ sereń se̠ eneć ko ạḍi napaeteye sodor daṛeaḱa, cedaḱ je onko do̠ sereń reaḱ oka tal se rạṛ menaḱ, ona do̠ napae tegeye khonḍon daṛeaḱa. Ona iạte sạriaḱ Silpi do̠ bańcao hoyoḱa, ar ṭhik leka mulại/tulạo hoyoḱa.

Mit́ṭen slogan, “Bodol me baṅ khan eṭaḱ ko jãhãe am ko bodolmea”. Nãhãḱ jugre legcar reaḱ Aggrason jokheć, niạ okte tayom daram piṛhiren ko ṭhen nij legcar hewa ar okaṭaḱ nij jạtiạr aḱ legcar reaḱ ana gonḍa oka menaḱ ona bujhạu ocoko ạḍi jạruṛa. Onate eṭaḱ jạtiạraḱ legcar ko disom ar barhe disomkore ạhlạ se̠ tul rakaṕ reaḱ hõ ạḍi jạruṛa. Nãhãḱ piṛhiren aćaḱ legcare hewako hạli se̠ bajnako Guitar se keyboard se drums ante ạgil khon heć ạ̣guakan sereń reaḱ rạṛko raṛaṅa noage cạlit. Menkhan ona hạli se̠ adhunik bajna reaḱ chuạute ạgil khon heć ạguakan “Chamḍa latar” DJ sereń beohar se̠ tumdaḱ-ṭamak reaḱ raṛaṅ jemon alo bạrićjo onte hõ bạṛti beṅget́ ar joton hatao hoyoḱa. DJ sereń reaḱ koṭhor birud baṅ sen kate, chamḍa latarre do tumdaḱ-ṭamak ge tahẽn ṭhika. Cedaḱ je noage aboaḱ heć ạguakanaḱ do̠. Baṅ khan heć ạguakanaḱ ko bạrijoḱa ar legcar do rogoṛ re paraḱa. Horoḱ-bandiaḱ ko belare eṭaḱ jãhãn okto kore baṅ rehõ aboaḱ aema lekan porob ar sãota reaḱ nẽo dhorom kore nij jạtiạr reaḱ horoḱ-bandiaḱ ko horoḱ jạruṛa. Gel (10) serma lahare mit́ṭen santal gorob kateće menet́ tahẽkana iń do̠ santalite bạń roṛ daṛeaḱa, menkhan nebetar jugre Santali baṅ baḍae do̠ tinạḱ je lajao paṛa reaḱ bisoe kana ona do̠ hoṛko bujhạu daṛeaḱ kana. Thoṛa din laharege kuṛi-koṛa ko do̠ bako ḍoboḱ-joharet́ kan tahẽkana. Menkhan nitar do̠ sohorre se̠ ato-ṭola kore ar okoe hõ bako digdhạḱ kana. Abobon asoḱ kana piṛhike piṛhi nãwã piṛhiren koaḱ titege santal koaḱ legcar do̠ bisso dorbarre seṭeroḱa menteń pạtiạuḱ kana.

Tobe do okte são sãote legcar reaḱ bodol hõ hoyoḱ kana, hoyoḱa. Noage cạlit. Mit́-bar bodol ko do ataṅ daramoḱa. Menkhan joto bodoloḱa ko manao hatao lekhan jạtiạrko talare muskilanaḱ ko tearoḱa, noa babotre jãhãn digdhạ bạnuḱa.  Khobor onoṛ:

  1. Santali sereń ar onoṛhẽ
  2. Sarsạgun khobor sakam
  3. Baha sandes
  4. Internet

image_pdfPDFimage_printPrint

Comments are closed.