Ạrjun Ar Uniren Bạhu Reaḱ

image_pdfPDFimage_printPrint

Sedae jugre, kathae, mit́ṭen Ạrjun ńutuman ho̠ṛe tahẽkana, ar uniren bạhu do̠ ạḍi gesṭahigeye tahẽkana, oṛaḱko se̠ racako hõ bae jo̠ḱ ṭạnḍia. Ar oka do̠ inạ duạr aṛe se̠ pinḍạ aṛekoregeye ṭạnḍite are racatea; ạḍi asketiạ, ar gesṭahigeye tahẽkana, ar daka daḱ mạnḍikate hõ bae jo̠ḱ ṭạnḍia, katwar cetanrege aćren he̠re̠lte̠t́ hõ dakae emaea.

Ado̠ uni he̠re̠l ho̠ṛ do̠e ruhet́ baṛakedege, e̠nre hõ uni ạimại do̠ bae jo̠ga. Khange uni ho̠ṛ do̠e o̠ṅ ṭạnḍiket́ge; ado̠ o̠nḍe̠ye duṛuṕenge. Ado̠ uni ạimại do̠ daḱ ghaṭkoreye lại baṛaea, Bhala hõ, ale bạbu apat́ ma bhala mantar chaḍa bae jo̠ma. Ado̠e me̠na, O̠ko̠e baḍae, e̠nte simko do̠ bae jo̠m baṛakoa. Inạ tayom khange mit́ṭen disạmre ạḍi bagahi hoeyena, rakas reaḱ; sanam ho̠ṛe jo̠m khaṅkaret́koa. Ado̠ ona disạmren raje hukumket́a, baṅma, Ma ojhaḱ ho̠ṛ ńamkope; o̠ko̠e ojha nui rakase go̠ćle khan uni ho̠ṛ do̠ mit́ ghaṛa ṭakań emaea.

Khange o̠nte̠ no̠te̠ ojha ńamko lạgit́ sipạhikoe kolket́koa; ado̠ ojha ho̠ṛko saṕ idiyet́koa; me̠nkhan o̠ko̠e ojha hõ uni go̠je reaḱ bako dillaḱa; ado̠ se̠sre nui idiye lạgit́ko he̠ćena. Ado̠ko kuliyet́koa, Noa atore o̠ko̠ko ojha ho̠ṛ menaḱkoa? Lạipe. Ado̠ uniren ạimại do̠e me̠nket́a, Aleić hõe ojhaḱgetale. Ado̠ uni he̠re̠l do̠e me̠nket́a, Dhut, alom lạiyeńa. Maejiu do̠e me̠nket́a, Baṅa se̠, calaḱme baṛe; ṭaka ńamoḱa nãhãḱ. Ado̠e me̠nket́a, Dhut, iń do̠ bạń baḍaea, o̠ho̠ń se̠nlena. Khange sipạhikin ańjo̠m ńamket́ khan kin bo̠lo̠ go̠t́ena; ado̠kin metae kana, Nitge delaliń idimea. Ado̠e me̠nket́a, O̠ho̠ń se̠nlena.

Ado̠ uni ạimạiye metadea, Ma se̠ am do̠ calaḱme, ińge bạń baḍaea, am do̠ ma calaḱme baṛe; mit́ṭen jote ar mit́ṭen ṭe̠ngo̠ć idi toraeme. Khange ado̠ jo̠rmo̠ṭgekin idikedea, jote ar ṭe̠ngo̠ć so̠ṅgeteye idi toraket́. Khange ado̠ raj ṭhe̠nko idi se̠ṭe̠rkedea. Ado̠ raje kulikedea, Rakasem go̠ć daṛekea? Ado̠e me̠nket́a, O̠ko̠e baḍae, paetarle e̠ne̠ć iń daṛeaḱa. Ado̠e metadea, Accha ma paetarlem. Ado̠e me̠nket́a, No̠nḍe do̠ o̠ho̠ń paetarlea; hana kulhi mucạt́reń paetara. Khange ado̠ ona kulhi mucạt́teko calaoena, ar un jo̠khe̠ć do̠ ạḍi bạṛić phạd o̠nḍe̠ko jarwa akan tahẽkana; ado̠ onko salaḱge tala ńindạ jo̠khe̠ć kulhi mucạt́teko calaoena. Ado̠e me̠nket́a, Thoṛabo gitić ńo̠ḱlenge; to̠be̠ nạ̃hĩń paetartabona.  Ar uniaḱ mo̠tlo̠b do̠ o̠nḍe̠ khon dạṛe bundis akawana. Khange tho̠ sanam ho̠ṛko jạpit́ket́ khan do̠ bại bạiteye beret́ena; jot ear ṭe̠ńgo̠će saṕket́taea, ado̠ o̠nḍe̠ khon phuc me̠nteye dạṛ ho̠t́ket́a. Khange tho̠ je̠mo̠n no̠te̠ khone dạṛ idiyet́ tahẽkan, un jo̠khe̠ćge o̠nte̠ khon rakas hõ ho̠ṛ jo̠mko lạgit́e hijuḱ kan tahẽkana; khankin ńapam go̠t́ena. Khange uni ho̠ṛe ro̠ṛ go̠t́ket́a, Henda ho, okatem calaḱ kana? Khane me̠n go̠t́ket́a, Am ńamgeń hijuḱ kana. Cedaḱem ńameń kana? Kathae, Am lekanko ạḍi ho̠ṛ iń do̠ guniń cet́ akawat́koa; ado̠ ar hõ cet́ako me̠nteń he̠ć akana. Ado̠e me̠nket́a, De̠, e̠nḍe̠ khan iń hõ cet́ạńme. Ado̠e me̠nket́a, Cedam e̠nḍe̠ khan?

Hẽ, iń ceda. Ado̠e metadea, E̠nḍe̠khan cet́ hõ alom ro̠ṛa, e̠nḍe̠ e̠ne̠ćem cet́ daṛeaḱa.

Accha, e̠nḍe̠khan o̠ho̠ń ro̠ṛa.

Accha, e̠nḍe̠khan thiroḱme. Ado̠e metadea, Ma e̠nḍe̠khan do̠ gitićme, ar cet́ hõ alom ro̠ṛa; arem ro̠ṛlekhan do̠ o̠ho̠m cet́ daṛelea. Khangeye gitićena, ar aćaḱ pichạuṛite bo̠ho̠ḱe ṭoparkedea, ar jo̠to̠ ti jaṅgae to̠lkedea ona jotete, ar ona ṭe̠ṅgo̠ćte bo̠ho̠ḱe kuṭạme kuṭạmkedea se̠, ado̠e kuṭạm go̠ćkedea.

Ado̠ o̠nko gitić akan ho̠ṛ ṭhe̠n ńir se̠nkateye metako kana, E̠nḍ ho̠ṛge, bhage ona doko pahra kana, eṅgate pusuć pusućko gitić akana. Delabo, rakas go̠ḱ ạguyepe. Khange ado̠ko hahaṛayena, arko me̠nket́a, Sạri se̠ya nase ya? Pase̠t́e e̠ṛe̠yet́bon. Ado̠ ạḍi ãṭte ruhet́kateye metat́koa, Beret́ go̠do̠ḱpe to̠, heṛan iń e̠ṛe̠yet́pe. Khange ado̠ calaoenteko ńe̠lkede do̠ sạrigeye go̠ć akade. Khanko go̠ḱ ạgukedea, e̠kkalte raj oṛaḱteko idikedea. Ado̠ mit́ ghaṛa ṭakae emadea; ado̠ apan ạpin oṛaḱteko calao baṛayena. Ado̠ oṛaḱte se̠nkate ạimạite̠t́ do̠e metae kana, Ńe̠lket́am, ińiń kolket́me̠te nẽḱẽ bam arjao ạguat́bona? Am do̠ baṅ calaḱem me̠net́ tahẽkana. Ado̠ cet́ hõ bae me̠nlaḱa; thir doroḱenae.

Tumạl-Santal Folk Tales

image_pdfPDFimage_printPrint

Comments are closed.