Dhạcri Kul Ar Sikạriạwaḱ Golpo

Mit́ṭen gạkhuṛ sikạriại tahẽkana. Mit́din sikạr lạgit́ buru seće senena. Uni hijuḱkan ńelte joto jib-janwar jiwi botorteko dạṛ pharaḱkeda. Menkhan eken mit́ṭen Dhạcri kul sikạriạwaḱ horre teṅgoyena. Sikạriạ do soṅge soṅgete aḱ-sar uni seće samaṅkeda are metadea, nuḱũi ińren goḍet am ṭheniń kole kana, inạtege nãhãḱem buja ar ińaḱ tirem paṛaolenre arhõ cet́ dosa hoyoḱtama inạ hõm aṭkar daṛeaḱa.

Dhạcri kul do ona aḱ-sar reaḱ tuńtege botorte kekleset́ena. Khange uni Dhạcri kul do riạḱ riạḱe dạṛkeda. Horre mit́ṭen Toyo ńamkedea are teṅgokedete nana parkane batlao baṛakedea. Ado dile emadea are metadea, mit́ dhao tuńtege cedaḱ nonka ḍurukiạ leka dom dạdạṛkana? Unre Dhạcri kul doe roṛ ruạṛdea, “ jãhã tinạḱ dil ar sạhusem emạń, enhõ bạń ruạṛa. Okoe ren goḍet nunạḱ botoranićkan, hećkate iń cetanre hamla lekhan cet́ rukhiạge baṅ tahẽntiń do?

Jos katha: Sạngiń se pharaḱ khon jãhãe am cetanre hamlalere, uni aṛe do baṅ calaḱge bogea.  

 




Daḱre Roṭe

Mit́din mit́ṭen Mahasoe mit́ṭen gamlae ạgukeda. Daḱte ona gamlae perećkeda ar mit́ṭen roṭei aṛaḱkedea. Inạ tayom Mahasoe do gamla daḱ loloe dhurạuena. Gamla reaḱ daḱ do lolo ehoṕena. Ar roṭe do ona lolo daḱ tuluć aćaḱ hoṛmoe misạukeda. Roṭe do urgum daḱ ńam kate ạḍi  rạskại bujhạukeda. Gamla reaḱ daḱ do artet́ lolo idiyena ar roṭe aćaḱ hoṛmo hõe misạu idikeda. Are paera baṛae kana.

Inạ tayom gamla daḱ do heḍejoḱ dhurạuena. Ar roṭe lạgit́ ona heḍejoḱ daḱre tahẽn ạḍi muskil hoyentaea. Ar bae misạu dareaḱ kana. Roṭe doe goṭa keda aćaḱ jiwi bańcao lạgit́ ona gamla khone don onḍokoḱa. Menkhan bae don ondoḱ daṛeada, ente uniaḱ hoṛmore jãhãn daṛe do bạnuḱa. Ar bạrti lolo karonte acaḱ hoṛmo bae misạu daṛeaḱ kana. Mit́ ghạṛi tayom roṭe do gamla lolo daḱre goćena. Mahasoe do aćren pạṭhuạ gidrại kuliket́koa, cekate roṭe doe goćena? Pạṭhuạ ko roṛ ruạṛ keda, lolo daḱte roṭe doe goćena.

Mahasoe doe menkeda, roṭe do aćaḱ dostegeye goć ocoyena. Pạṭhuạko kulikedea, cekate? Mahasoe doe laiat́koa, tinre daḱ loloḱkan tahẽkana unre uni roṭe do don baṅkate ona lolo daḱ soṅge aćaḱ hoṛmo misạu idiyet́kan tahẽkana. Ar tinre uni roṭe do aćaḱ daṛe cabayentaea ar bae misạu dareaḱ kana unre ona gamla khon don onḍokoḱe kurumuṭuleda, menkhan bae dhećleda are goćena.

Jos katha: Jion reaḱ bạṛić eṭkeṭõṛẽć re alom tahẽna bićkom bạṛić dosa khon  onḍoḱ hijuḱme.




Meromko Jomlede Reaḱ Katha

Sedae jo̠khen o̠ko̠eren me̠ro̠m co̠ṅ, kathae, dosra ho̠ṛ oṛaḱteye bo̠lo̠len tahẽ̠kana. Ado̠ uni ho̠ṛ do̠ bo̠lo̠ torage uni dosra ho̠ṛren me̠ro̠m do̠e go̠ć go̠t́kedete oṛaḱteye ader go̠t́kedea. Ado̠ ńuhum khange onko me̠ro̠m kisạ̃ṛ do̠ ńańamko he̠ćena. Ado̠ko kuliket́koa, Henda ho, pase̠ no̠te̠ me̠ro̠mko he̠ć jãhãn akawat́pe? Ado̠ko me̠nket́a, O̠ko̠ baḍae ho e̠nte, baṅ do̠ko he̠ć akan baṅ do̠ baṅ, ale do̠ bale ńe̠lledea. Ado̠ mase̠ bhala aleren me̠ro̠m gudṛire ńe̠lkom, pase̠ye bo̠lo̠ akange. Ado̠ divhe oḍokkate me̠ro̠m gudṛireko arsal baṛaket́koa; ado̠ bạnugićkhan do̠ onko ńańam ho̠ṛ do̠ko ruạṛ calaoena. Ado̠ tala ńindạ hoeyen khan, uni me̠ro̠m do̠ko khalkedeteko ge̠t́ kuṭikedea, ado̠ko kokṛo jo̠mket́a, ar ado̠m jel do̠ko do̠ho̠kat́a

Ado̠ uni apat́ ho̠ṛ do̠ aćren gidrạkoe metako kana, E̠ yoi ape gidrạ do̠, nõ̠ḱõ̠e me̠ro̠m jelbon jo̠met́a, ado̠ gupi ṭhen ho̠ṛren gidrạ ṭhen do̠ alope soroḱa, e̠nte me̠ro̠m jel do̠ ạḍi bogea, baṅkhanko bas ṭhik bo̠te̠ćkepea. Ado̠ onko atoren gidrạ ać ṭhenko soroḱ khange ać do̠e pharak idiḱ kana, ado̠ arhõ̠ uni se̠ngeko se̠n idiḱ kana. Ado̠ unreye metako kana, Me̠n ya, iń se̠n do̠ alope soroḱa, bạṅkhan so̠pea nãhãḱ.Ado̠ko me̠nket́a, Cet́ ya so̠lea? Ado̠e metat́koa, Me̠ro̠m jel ya, hola ạyuṕ iń jo̠m akat́a e̠nte, arhõ̠ ado̠m jel do̠ menaḱgea.

Khange onko ańjo̠mlet́ gidrạ do̠ oṛaḱreko lạiket́a; ado̠ uni ho̠ṛko saṕkedete oṛaḱko todarotket́ khan jelko ńamket́a; ado̠ mõ̠ṛẽ̠ sikạko ḍanḍo̠mkedea; ado̠ bo̠ho̠ḱko ạcur ocokedea.

Source: Santal Folk Tales

 




ABO DISẠM

Abo disạm reaḱ ńutum do Bangladesh. Ghãs ar hạriạṛ dare-nạ̃ṛĩkote sajaoakan ạḍi mońj ńeloḱ disạm kana. Dhaka do noa disạm reaḱ raj naṅgraha kana. Ạḍi maraṅ sohor-bajar kana. Onḍe do uḍạuḱ-gạḍi reaḱ maraṅ ghạṭi menaḱa. Baṅladisạmre Dhaka, Rajshahi ar Cittagong do ạḍi soros lạṭu sohor-bajar kana. Hoṛo, jạ̃ṛĩ-paṭ ar guhum do noa disạm reaḱ asol phosol kana.

Gaṅga ar eṭaḱ aema gaḍako goṭa Baṅgladisạmre biń leka leń baṛaakana. Muslạ, Hindu. Kristan, Santal hoṛ ar eṭaḱ jạtko hõ noa disạmre menaḱkoa. Baṅgladisạm reaḱ dosar ńutum do Sonar Bangla.

SOURCE: BAḌAEJOṄ HOR




Mit́ṭen kuṛi Iń Dulạṛkedea-Gel Irạl Aḱ Porbo

Dulạṛiạ gate,

Tobe khan am ṭhen ciṭhi pher ol ocoyiń dom leṭećket́gea. Nitge oka ciṭhiń ńamkeda, ona mam paṛhao akat́ge. Uniyem laṛcaṛkede do amaḱ albat husiạri kangea. Uni do iń bhage sạhitteye baḍae akadińạ ar ṭhikạn ṭhike baḍaea oka ṭhen algatege ghạl daṛeạńa. Menkhan ciṭhi oka leka iń tarko ocoyiń jạruṛ tahẽkana ṭhik ona reaḱ ulṭạu hoyena. Iń reaḱ eken dos motoye ńańam kan se do baṅ bickom opoman hõe opomaneń kana.

Ar tãhãń hudisan tahẽkana dut kanae mente! Nitoḱ dut do aćaḱ ḍaṭaye uduḱạdińa. Jaehok sanam ṭhikgea. Kom-te-kom nitoḱ doń baḍaekeda okare menạńa mente. Onategeń kusijoṅ kana je noa ciṭhiye olạdińa. Ar ghuriạ̃ nitoḱ do bạń andhaḱa. Noa aschuṭạuge ińaḱ kopal asen lạgit́e rawal ocońa. Pạhilić kuṛi mań onkakede enteye ciṛhạukedińa je herelgeń baṅ kana. Nũiṭaḱ hõń aṛaḱ giḍikae kana, ente nui hõe meneda hereliń baṅ kana. Mit́ dhaoem oladiń tahẽkana: “Sạri dilan reaḱ mane do ńirjoṅ kana.” Tobe khan!

Sanamaḱre! Nitgeye tạkić daramediń khan baplalen khan doliń cet́ leka hoyoḱa? Iń hõ sanań kana iń bạhu doe iń goboloḱa jotoaḱ selet́ begor tekhra tekhrite ińaḱ jemone batao. Ar onkage maejiuko hõ jãwãe goboloḱ hoyoḱtakoa. Noa do ekal puṛchogea, ar jãhãn kuklige bạnuḱa.

Sontor oco akanạń. Ona inạteń gun manao joharam kana.

 Noage

Amren pạtiaṛ

Gate

 




Meskoć

(Meskoć)

Mit́din pagla garad ren pea rogi do Daktare biḍạu dohṛaet́koa. Nonkae metat́koa je, biḍạure judi pe daṛeaḱ enḍekhan doń aṛaḱkapea ar bape daṛeaḱ khan arhõ bar bochor noa garad reń dohokapea. Daktar do onko pea pagla mit́ṭen rohoṛ ḍobhate idiket́koa. Ado ona ḍobhaḱre don khańjoḱe metat́koa. Khange pạhilić pagla doe don got́keda ar jaṅga rạput́entaea. Dosarić hõe donkeda ar ti rạput́entaea.

Menkhan tesarić pagla do donge bae donleda. Uni pagla ńelte Daktar do rạskạte hulạsate bakhẽṛkeda, enḍekhan am dom boge akana. Teheńgeń aṛaḱkama. Adoe kuklikedea, mase ado noa pusṭạute lạiạńme, cet́ khạtir bam donleda? Adoe roṛ ruạṛkeda, iń do paeraḱ bạń baḍaea.




Lolo Piṭhạ

(Gidrạ Eneć)

Noa enećre mit́ṭen gendreć reaḱ ghẽḍ ar baṅkhan mit́ṭen huḍiń kạnḍhum jạruṛa, gidrạ kodo tinạḱ saṅge ko tahẽna eneć do unạḱge jomkaoḱa. Gidrạ ko golteko teṅgo ạcuroḱa, mit́ gidrạ do eṭaḱ gidrạ khon bar moka tophad reye tahẽna. Eneć ehobre gulibãṭ kate mit́ṭen gidrạ ḍom se kombṛo ko benaoea. Ḍomakan gidrạ do gol bhitrireye tahẽna.

Eneć kodo ghẽnḍ se ona kạnḍhum hạni nại ṭhen hante nate capat́ teko capala. Ako ṭhen baṅko dohoea. Ńam torako capada, bole piṭhạ ạḍi ãṭ lolo kana. Ataṅ sãoteko mena, “Ehe he ạḍi ãṭ lolo kana go” ar eṭagić seć ńam akat́ hoṛ doe capat́ got́kaḱa ar ti doe koṭa goda, boleye loyena.

Ḍomakan gidrạ do piṭhạ rećko lạgit́e ńir baṛaea. Jãhãye rećle khan uniaḱ jaega reye teṅgona. Ar uni pạri ḍome hoyoḱa. Mimit́ gidrạ kodo piṭhạ ataṅ lạgit́ jaoge sontor akae ko tahẽna. Ạuriko ạṛisoḱ hạbić eneć do nonkage sen idiḱa.




Hạ̃ṛũ Hạ̃ṛũ

(Gidrạ eneć)

Noa do koṛa gidrạwaḱ eneć kana. Eyae bochor khon cetan gelbar (12) bochor khon latar umer ren gidrạko eneća. Noa enećre gidrạko do mit́ dolgeko tahẽna. Tinạḱge gidrạ saṅgeko tahẽna unạḱge eneć do jomkaoḱa. Noa enećre mit́ṭen mukhiại tahẽna. Uni mukhiạ do dhorom khạṛi kate mit́ṭen kombṛoye bachao oḍokea. Nonka lekako khạṛia. Tinạḱ gidrạ menaḱkoa unạḱge careć ko ńam ạguia. Joto careć bara bạrige tahẽna. Eken mit́ṭen careć do joto khon huḍińge tahẽna. Mukhiạ gidrạ do joto careće muṭa ar gidrạkoye or boć ocokoa. Okoe gidrạ ona kạṭić careće paṛaoḱa uni do kombṛo boleye hoyoḱa.

Eneć jaegare kạṭić macha pe pon goṭen jhạṛpạ dare tahẽn jạruṛ kana, mit́ṭen dare buṭạre golte mit́ṭen gaṛko benaoa. Ona gol gaṛre mit́ moka gan jeleń ar tawgar macha kaḍećko dohoea. Mukhiạ gidrạ do ona gol gaṛ ṭhen senkate ar eṅgot́ kate pạclạte jaṅga latar sećte ona kaḍeće capat́ giḍikaḱa. Capad sãote “huṕ huṕ” aṛaṅate gidrạko do apan ạpin dareteko ńir dejoḱa.

Kombṛoye hoe akan gidrạ do ona capat́ giḍiaḱ kaḍeće halaṅ ạguia ar ona gol gaṛ reye dohoya. Khan onko gidrạ jãhãe ṭaḱe joṭet́koa mente dare teye dejoḱa. Jãhãegeye joṭet́ ńame unige kombṛoe hoyoḱa. Meneḱ uni kombṛo gidrạ dare re dejoḱ jokheć jãhãe eṭaḱ dare khon don pheḍ kate ona gol gaṛ reaḱ kaḍeće capat́ giḍile khan uni pạhilićge kombṛoe tahẽna. Ona capat́ giḍikaḱ kaḍeć pher kạṭhite bae halaṅ ạgule khan bae goć daṛeakoa. Ạn lekate jãhãegeye joṭet́ ńame uni pạri kombṛoye hoyoḱa. Ạuriko ạṛisoḱ hạbić eneć do nonkage calao idiḱa.




Mit́ṭen kuṛi Iń Dulạṛkedea-Gel Eyae Aḱ Porbo

Dulạṛiạ gate,

Amaḱ ciṭhi doń paṛhao akada. Noa ciṭhite am do bejha piṭhạtet́gem jos akada-sạri dulạṛ reaḱ bertha nońjor menaḱtama. Sanam khon lahare iń do aṅgocamtege hoyoḱtińa. Am umerren kuṛi nonkan ciṭhiye ol daṛeke do kukmũte hõ bạń baḍae kan tahẽkana. Sabas! Onam olakat́ ńutumteń gunmanao joharam kana ar iń asoḱ kana usạragelaṅ cinhạpoḱa nahaḱ.

Sạrige baḍaegeạń begor haso oḱcote goṛoako do tinạḱ muskila mente. Mit́ṭen ḍakṭor hoṛ do eken raḱṛeć ilạḱ rante jao do bae bebesa. Ḍher dhao churi laṛcaṛte hoṛmo reaḱ bạṛić oṅso do get́ giḍikaḱ hoyoḱtaea. Baplare hõ koṛa do kuṛi lạgit́ ar kuṛi do koṛa lạgit́ ḍakṭoroḱ hoyoḱtạkina. Ar uni okoye boge daṛeaḱ uniṭaḱge haso oḱco hõ aṛaḱaea. Ona iạte joto boge bujante dulạṛ eskarge haso oḱco doe dil daṛeaḱa. Menkhan dulạṛ doe onka daṛeaḱte onkae jạruṛgetaea. Ente khạṭi dulạṛ do mon reaḱ mit́ṭeć riṅgitiṅgi ar bejorwaraḱ do baṅ kana, menkhan kajak ar dilanaḱ kana.

Manot ar dulạṛ talare ạḍi sor sombondh menaḱa. Enhõ, “manot” reaḱ do nẽ hoṛ hudis khon ar hõ khạndri mane menaḱa. Manot reaḱ mane do kusiaḱ, jãhãnaḱ ńam one okaṭaḱ dulạṛ lek kan one oka ṭhen eṭaḱ hoṛ do dulạṛ bako surạg ńam daṛeaḱ. Pạtiạu menaḱtińạ je sari duḱlạṛ ayo do ać jãwãeaḱ nijor utạr oktere ar uniaḱ ńuroḱ guroḱre hõye dulạṛea cet́ leka ać rohoṛ kaera darere sakamko laṭkao akangeye tahẽ ocoaḱ kan. Okoe ayo nonkage aćren juriye manotede asolgeye dulạṛedea. Laha idiḱme ar ona ciṭhi do kolme. Ona do ạḍi boge ciṭhi kana. Alom botoroḱa. Nonḍe do noa hõ disạime: “sạri dulạṛre botor bạnuḱa.”

Noage

Amren pạtiaṛ

Gate




Apa Hon Aḱ Golpo

Mit́ṭen kisãṛ hoṛe tahẽkana. Uniaḱ do ạḍi utạr dhon sompot tahẽkantaea. Mit́din uni kisạ̃ṛ hoṛ do aćren 8 serma umer ren gidrạ soṅge kateć daṛane onḍoṅena. Uni hoṛ doe khojoḱkan tahẽkana jemon aćren gidrại bujhạu daṛeaḱ je, hoṛ tinạḱko nacara mente. Onkin do mit́ṭen reṅgeć nacar gharońjrekin boloyena. Ona oṛaḱre ạḍi ghạṛićkin tahẽyena.

Ado onḍe khon ruạṛoḱ jokhen apattet́ do aćren gidrại kulikedea, ńelkedam onko tinạḱko nacara, nonḍe khon cet́ cecet́aḱem ńamkeda? Khange uni gidrạ doe roṛ ruạṛkeda, aboren mit́ṭen seta menaea, ar onkoren do ponea utạr. Aboaḱ paeraḱ lạgit́ mit́ṭen ḍobhaḱ metaḱme swimming pool menaḱtabona, ar onkoaḱ do ạḍi jelen gaḍa menaḱtakoa. Ńindạ marsaloḱ lạgit́ aema lekan bạti menaḱtabona, ar onkoaḱ do ńindạ marsaloḱ lạgit́ menaḱtakoaḱ serma ipil. Abo do jomaḱ bon kirińa ar onko do jomaḱko benaoa. Abo do jãhãnaḱ muskilaḱ khon bańcaoḱ lạgit́ menaḱtabona oṛaḱ pạcri ar onkoren do bańcaoḱ lạgit́ menaḱkoa aema saṅge gate peṛako. Aboaḱ do menaḱa namḍak hoṛkoaḱ aema lekan puthi ar onkoaḱ do menaḱa, Quran, Bible ar Gita.