PORAINI

Kulhi mucạt́ dene banar sare menaḱ juri pukhri

Mit́ do ḍaṅra kaḍa gasao mańjao ar jobeako  sukri,

Ona sorre  dosaraḱ do ekal heṛan sohan kedeć

Ona re do menaḱ aneć hạriạṛ poraini sakam  pereć.

 

Ona sorem calaḱ khanem ńama monre nirạ sahẽt́

Oka leka tehõ eṭaḱ redo bam sendra ńamet́ tahẽt́,

Noa sakam sedae redo aema kạmi reko lagao

Ona baṅkhan bapla bihạ hoyoḱ kan tahena lajao.

 

Netar leka unre do baṅ tahẽkan polithin ar Ṭisu

Sanam kạmi purạuḱ kan tahena onatge ạḍi kusi,

Hạṭiạ bajar buluṅ hako jel ar emanteaḱ saoda

Hoṛ deko jotowaḱge kiriń kate noa teko reda.

 

Bapla bihạ bhoj eman kore jom ńu ato peṛa

Santal koaḱ hudis redo noa tege manot ḍhera,

Sakam hạriạṛ nạṛ̃i jạnum baha do nirạ rạni

Sanam lekan bahako tala noage daḱ PORAINI.




Mit́ ṭen toyo ar sim reaḱ katha.

Ol toṅgeaḱ.

Khange adoe cahaṕ ocokedea, ado mocareye ić got́adea, adoe uḍạu got́ena. Uḍạue uḍạuena se, aḍi sạṅgińre mit́ṭen bunum danaṅreye tạpuḱ got́ena. Ado uni toyo do ićtet́ko melot́ baṛaketŕteye calaoena ona bunum ṭhen, ado beṛhae bunume oyoṅ ạcuret́a. Ado mit́ sećre ti boloḱ in maraṅ gan bunum bhugạḱe ńamket́a, adoe men ket́a, Dhora noa bhugạḱregeye bolo akana. Ado cur mar ona bhugạḱgeye soḱet’a ; ado ona hõ bae soḱ tioḱ daṛeaḱ kana. Ado khange jaṅgateye raboṛ gelaḱ kana; ghane do mocate hõe ger chaḍao gelaḱ kana. Ado oka lekate hõ bae daṛeaḱ kana, enre hõ bae bạgiaḱ kana. Ar uni sim do tãhã oka sen coe calaoen. Ado uni toyoe menket’a, Bhalare, sim, mocare ić oṭokatem dạṛ akat’a; am do ạurilaṅ jomme dhạbić do balaṅ bạgiam kana. Ado bae tioḱ daṛeae khane menket’a, Iạ simge, tin hạbićem bolo koḱa? Bhalalaṅ ńelmea; bhugạḱ iń duṛuṕ eseda; amtege nãhãḱem ghul ghulạu goć adoḱa. Ado sạri onka menkate ona bhugạk doe duruṕ eset́ket’a. Ado, kathae, tin hạbić coṅ onḍegeye duṛuṕen khan bhuku do goṭa dhaṛako jom khalkedea. Adoe duruṕ ạṛisen khan do reṅgeć kedea. Adoe beret́en khan doe menket́a, Amar muhẽr mas gelo; nãhakgeń duṛuṕ akana; nui sim do ạḍiye eṛekidińa. Unre baṛeń jomle khan doń beskea; nahakge moca reaḱ jel iń pạskaoket́a

Ado siṭhạl miṭhạl beret́ente bạihạṛ sen hako kaṭkom sendrae beret́ calaoena. Khange ado mit́ṭen buḍhi hakoe sasaṕ kane ńamkedea ; adoe metae kana, E buḍhi, iń hõ hako saṕ ocoạńme. Ado uni buḍhiye menket́a, Areć haron akanạń, ohoń saṕ oco lema. Am do kichum arećlaka ? Ado uni toyoe menket́a, Ho, iạ buḍhige, bam saṕ ocoạń khan Dolaṅ ger aḍomea. Ado uni buḍhiye menket́a, Baṅa, saṕ ocoamgeań, alom gereńa. Dela hijuḱme! Bana hortelaṅ saṕ hạṭińkoa. Khange uni toyoe Ãṛgoyena, adokin saṕet́koa. Ado uni buḍhiye menet́a, Ma am hõ leoḍaeme, umjhạukoalaṅ. Ado uni toyo hoe leoḍayet́a, khenṭe peṛe khenṭe peṛeye donet́a. Ado khange miṭ́ṭen puṭhiye ńam got́kedea, adoe jom got́kedea. Ado uni buḍhi do ghuṭuteye rakaṕena. Ado arhõ onka khenṭe peṛe khenṭe peṛeye leoḍa got́ket́a. Ado uniye jomlede puṭhi hakoge, kathae, dhaṛa sen khone parom got́ena. Ado arhõ inigeye ńam got́kedea. Ado uni toyoe men got́ket́a, Henda buḍhi, cet́ leka bam saṕet́ko? Ekṭi khaelam ekṭi paelam. Ado uni buḍhiye menket́a, Inige coṅ ghạṛi ghạṛim sabe kan. Ado uniye menket́a, Baṅa, buḍhi, eṭaḱkogeń ńamet́koa. Ado uni buḍhiye menkét́a, Baṅ, ini kangeae, dhaṛa tapaṕ getamte inigeye parom godoḱ kana. Bam pạtiạuḱ kan khan, ma nãhãḱ careć gutu cinhạ waeme ar jomeme; ńelam nãhãḱ, inigeye parom godoḱa. Ado sạri buḍhiaḱ katha lekage careće gutuadea, are jom hot’kedea. Ado arhõ onka khenṭe peṛeye leoḍayet́ tahẽkan jokhenge uni puṭhi hako doe parom got́ena. Adoe ńelkede [do, careć menaḱtae. Ado dhaṛaye tunumlen doe ạikạuket́, dhaṛa do bhugạḱgetae. Adoe menket́a, Henda buḍhi, okoe esedtińa? Ado uni buḍhiye metadea, Muci ṭhen calaḱme; uniye daṕ katama. Ado toyoe menket́a, Acha, enḍekhan uni ṭhengeń calaḱa.

— Santal Folk Tales reaḱ́ Vol-1 khon tumạlakana.  Ol toṅgeḱa




Santali Pạrsi Rạkhi Jogaore NAGR Reaḱ Kurumuṭu

Baṅgladisomre ạḍi lekan jạt menaḱkoa. Nonḍe do judạ judạ dhorom, jạt, pạrsi ar jạtren hoṛko menaḱkoa. Onko modre mit́ṭen do santal jạt. Ạdivạsiko modre santal do dosar lạṭu jạt kanako. Onko do Rajshahi, Rangpur ar Sylhet jilạreko basoḱ kana. Santal jạtren hoṛko 7 lakh khon hõ ḍher menaḱkoa. Menkhan 2022 serma reaḱ hoṛ lekha lekate ńeloḱ kana  eken 1 lakh 29 hajar 49 goṭen hoṛ menaḱkoa. Santal koaḱ apnar pạrsi, ạri-cạli ar acar legcar menaḱtakoa. Enrehõ adomaḱ do adoḱ horre menaḱa. NAGR (National Agency for Green Revolution) do santali pạrsi rạkhi jogaore laha heć akana. Noa do be-sarkari songstha kana. Pre-primary porjaire gidrạko akoaḱ gogo pạrsite cet́akote santal gidrạko akoaḱ pạrsi ar akoaḱ ạri-cạliko beohar lạgit́ ạtko ńamkeda.

NAGR do Utạrbongo reaḱ Rajshahi, Chapainawabgonj ar Naogaon jilạre 30 goṭen iskul mit́ṭen niạm se dhara lekate pạrsi cecet́ kạmihora doe ạyureda. NAGR do Chapainawabgonj reaḱ Nachol ar sodor upạjilạ re 5 goṭen iskul re amdaj 500 gidrạ Santali sikhnạte emako kana. Noa songstha reaḱ kukmu do kana, santal pạrsi ar ạri-cạli beohar ar tayom daram piṛhirenko talare laṛcaṛ. Noa hotete eken Santali pạrsi rạkhi jogaoḱa ona do baṅ, bickom noa reaḱ beohar ñawã piṛhirenko ṭhen arhõ ḍher idiḱa. NAGR do eken gidrạko talare Santali pạrsi do bae beohareda, bickom santal juạn-juạniko talare hõ mit́ṭen pạrsi club benao talate onko talare hõ Santali pạrsi beohar are laṛcaṛeda. Ona chaḍa hõ juạnko talare Santali sãohẽt́, ạri-cạli, acar beohar calao idiḱ kana. Ona iạte apnar pạrsi, ạri-cạli cetanre judạ judạ daya dulạṛ do janam idiḱ kana.

Noa Santali pạrsi ar ạri-cạli beohar kạmihora do Mennonite Central Committee (MCC) aḱ goṛote Multilingual Education Program (MLE) tabere ạyuroḱ kana. NAGR ren Program Manager Prodip Hembrom doe menkeda, ‘santali pạrsi sikhnạt chaḍa hõ noa songstha do ạdibạsi santalko selet́ tayom akan eṭaḱ jạtiko talare sikhnạt, niropon hoṛmo, awareness, gidrạ umerre bapla, ńu bubulaḱ birudre ar gharońj reaḱ ae-upại ḍher ar somaj kạmi hõe ạyureda. Onka leka NAGR ren ạyurić Mn.Stephen Soren hõe menkeda, as menaḱa mit́din Baṅgladisom reaḱ joto santal atore Santali pạrsi sikhnạt kạmihora ạyuroḱa. Darakan dinre santal pạrsi beohar talate jiạṛ tahẽna. Noa babotte Chapainawabgonj Additional Deputy Commissioner (General) Md. Nakib Hasan Tarafdar hõe menkeda, ‘NAGR santal koaḱ apnar pạrsi rạkhi jogaore oka kạmihorae hatao akat́ ona do ạḍi gorob reaḱ kana. Darakan dinre Santali pạrsi rạkhi jogao lạgit́ prosason seć khon hõ goṛoe emoḱa.




Mit́ ṭen toyo ar sim reaḱ katha.

Ol toṅgeaḱ.

Ado laha jaṅgate culhạye ̣ṭạmḍạo got́ket́a ; adoe lo got́en khan do ạḍi garteye gạduć got́ket́a. Ado ona seṅgel aṅgra do goṭa lać sećteye gạduć rakaṕ got́ana. Khangeye lo got́en khan do ạḍi garteye kikiạu got́ket́a. Ado un jokheć khange onko sim hõko landa got́ket́a. Onko sim do mit́ṭaṅ tumbạre bolokateko gitić kan tahẽkana. Khangeye eset́két́koa; adoe metako kana, Ape do goṭa hoṛmope lo oco akadińa. Ape do mit́ mit́ṭeń jom cabapea. Ado unre onko simko menket́a, Iạ mamo, ạkhirrem jomlegea; menkhan oṛakre do alom jomlea; ente aleren ayo hõ oṛaḱre ma bacom jomlede; onatele metam kana, ale hõ nonḍo do alom jomlea.

Hana baṛge mucạt́tre dhiri caṭạni menaḱa, onḍe idikate jom marao got́kaleme. Ado uni toyoe menket́a, Baṅa, bhạgnạ, besgepe metạń kana; onḍe do dhiri cetanre paṭganḍo kateń jompea. Ado sạri onka men baṛakate khange ona tumbạ sudhạgeye Kuṭuṅ idiket́koa. Ado ona dhiri ṭhen seterkatege ceka lekate coe paskao got́ket́ khan, ona tumbạ do dhirire aḍi garte ńurhạ posaḱ got́ena. Un jokhen onko sim do jotoko dạṛ baṛa got́ket́a, onte note phar phurko uḍạu baṛa goténa. Khange uni toyo doe haemoekaṭena, ente noteye koyoḱ got́ kat́koa. Ado latar utạrre mit́ṭaṅe tahẽkana; uni do jotokoteko ić ṭhekom akade tahẽkante bae uḍạu daṛeat́a. Ado uni toyoe menket́a, Acha, iń jom moto do Candoe deao akawadińgea; onko do behokko tahẽkana, onate onko doe dạṛ ocoket́koa; nitege iń moto doń besoḱa. Ado uni sime menket́a, Akhirem jomeńgea; nonka ić salaḱ do cet́ lekatem jomeńa? Aruṕ saphalińme, ado jomeńme. Ado uni toyoe menket́a, Acha, enḍekhan aruṕkategeń jommea. Ado khange sạriye aruṕkedea. Ado arhõ uni sime menket́a, lạ mamo, ạkhirem jomeńgea; thoṛa hawet́ ńoḱ ocoạńme; mit́ ghạṛiń rohoṛ ńoḱlenge. Ado uni toyoe menket́a, Baṅa, rohoṛlen khan do nãhãḱem dạṛa. Ado uni sime menket́a, Baṅa, mamo, judi unạḱem obiswạsoḱ kan khać, enḍekhan amaḱ luṭire baṛe rohoṛkạńme, ar ić rohoṛlen khan ińtegeń metama, ma cahabme mente. Ado sạri uni simaḱ kathageye ańjomket́a; ado sạri aćaḱ luṭire geye aṕkadea. Ado khube rohoṛen khane metae kana, Ma cahabme, rohoṛenạń.

– Santal Folk Tales (Rev. P.O. Bodding) reaḱ́ Vol-1 khon tumạlakana. – Ol toṅgeḱa.




Poul Olaf Bodding Aḱ 161 Serma Janam Mãhã Dinisạ ruạṛ Manotena

Budhbar (5 November) Chapainawabgonj jilạ reaḱ Amnura Mission re Poul Olaf Bodding aḱ 161 serma janam mãhã dinisạ ruạṛ manotena. NAGR (National Agency for Green Revolution) aḱ bondoboste P.O Bodding janam mãhã dinisạ ruạṛ akhṛa do̠ hoe purạuena. Janam mãhã dinisạ ruạṛ akhṛa  do̠ NAGR (National Agency for Green Revolution), The Santals Times ar Bangladesh Northern Evangelical Lutheran Church (BNELC) pene sãota miťte ko bondoboste hoe purạena. Niạ akhṛa cacaḱlao ạyur keda NAGR ren Program Manager Prodip Hembrom.

Paul Olaf Bodding do 1865 serma reaḱ 2 November Norway diso̠m reaṅ Gazovo naṅgraha rey janamlena. Uniren apataḱ ńutum do̠ Edward Olsen Bodding and gogo ńutum do̠ Betzy Emilie Wennevold. Isại hoṛko do niạ 2 november do Sonot koaḱ maha ko mano̠t te P.O Bodding janam māhā do bako manota. Onkage NAGR ar sāo gao̠ta ko̠ milạkate Paul Olaf Bodding aḱ 161 serma janam māhā do̠ 05 november nenḍakateko manotkeda.

Niạ janam mãhã dinisạ ruạṛ akhṛare manotan Maraṅ peṛa lekate seṭere tahẽkana, Chapainawabgonj Additional Deputy Commissioner (General) Md. Nakib Hasan Tarafdar, NAGR ren ạyurić Mn. Stephen Soren, BNELC Rajshahi Circle Chairman Mn.Robindronath Hembrom, NAGR ren member ar Utarbongo Adivasi Forum Kendrio Committee sabha mukhiạ ar BNELC Trust Board Secretary Mn. Hingu Murmu, Amnura Lutheren Mission Hospital ren Manager Mn. Markus Murmu, Uttarbanga Shishu Unnayan Prokalpo 0226 ren Manager Mn. Anil Tudu, Amnura Mission Manḍer ạyurić Mn. David Dhonae Hembrom.

NAGR ren ạyurić Stephen Soren do̠ ać aḱ sạgun daram katha re P.O Bodding aḱ janam ar uniaḱ kạmiko babot khaṭote lại sodorkeda. Uni doe menkeda,  ‘P.O Bodding do santal koaḱ pạrsi, ạri-cạli ko olkatey rạkhi jogao oṭo akada. Aema ḍher din metaḱme 44 bochor santal ko tuluć tahẽkate aćaḱ dhorom porcar kạmi kate pạrsi ar ạricạli koe rạkhi jogao akada. Santalko la̠git́ aema puthi hõe olkeda. Jemon onako modre Kukli Puthi (1899); Sereń Puthi (1912); Girjạ dhara (1917); Hoṛ kạhniko (1924), Ran rehẽt́ (Santal Medicine), Studies in Santal Medicine and Connected Folklore emanteaḱko. Inạ chaḍa hõ Santali ronoṛ se grammar ar Dictionary hõe ol oṭo akada.

Niạ jugre santal pạrsi, ạri cạli, legcar do bại bạite adogoḱkana. Menkhan aboaḱ jạruṛ kana noa sanamaḱ rạkhi jogao ar jotonte dohokaḱ. P.O Bodding saheb do misssinary hoe katet́rehõ 1894-1938 serma hạbić santalko talare santalkoaḱ pạrsi, ạri cạli legcar cetanre khondrond katet́ ạḍi lekan puthikoe ol keda. Oka do abo santalkoaḱ ạḍi maraṅ sompod kan. Onate uni disạ doho ar manot emae joto hoṛaḱge lek kana. Cedaḱje santalko talare uni do maraṅ pạrsi gagoj ar ạricạli dulạṛ nạmuna kanae.

Arhõ uni do darakan din reaḱ kukmu santalkoaḱ horoḱ bande, saj-sapaṕko jogao dohoe lạgit́ Amnura Mission manḍer re mit́ṭen santal museum ar library benao reaḱ kathako hõe lại sodorkeda.’

Onka leka, Chapainawabgonj Additional Deputy Commissioner (General) Md. Nakib Hasan Tarafdar hõ pạhilte P.O Bodding aḱ janam mãhã ńutumte jotoko ạḍi sarhao ar johare emat́koa. Uni hõe menkeda mit́ṭen missionary hoykate ape santalko talare tahẽkateć santalko lạgit́ nunạḱe kạmikeda noa do gorob reaḱ bisoe kana. Onate noa ạri cạli, pạrsi, legcar napaete jogao dohoepe.

Mn.Hingu Murmu hõe menkeda, P.O Bodding saheb do sạrige ạḍi daman damanaḱ abo santalko talare kạmikeda. Onate uni do eṭaḱ missionary ko khon thoṛa judạ machage tahẽkana. Ente uni do hoṛko talare tahẽkateć hoṛ lekage aćaḱ jion hõe khemao akada. Santal hoṛko lạgit́ gorob kanae. Onate delabon sanamko johar ar sarhaobon emaea.

Paul Olaf Bodding do santalko dulạṛ kate Pio buding saheb ko metae kan tahena. Uni do̠ santalko lạgit́ aema bhạlạiḱ e kạmi akada. Uniaḱ ona mońj kạmiko khạtir Missionary ko do̠ uni birud ko teṅgoyena ar niạ disạm kho̠n ko ruạṛ ocokedea. Ruạṛ okte uni do̠ santalko̠ lạgit́ ạdiy raḱleda. P.O Bodding aḱ kạmi horako disạ ar uniaḱ janam sanam santal jạt ko lạgit́ ạḍi gorobanaḱge. Jug cetan jug ge uni do̠ abo talare bańcaoe tahena ać aḱ kạmi ko khạtirte.




BELE HOṚO

Jarge j̣ạput́ asaṛ san cando

Sińge siń  hisit́ hoe bharḍo,

Jạṛiabon kanae serma daḱ ạḍi

Perejoḱkan sanam pukhri ar ḍaḍi.

 

Cas nalha hoṛ sanam khet kạmi

Si losot́ benaoet́ kanae apnar jumi,

As menaḱa goṭa bochor lạgit́ jomaḱ

Hoṛo rohoe kate arjao hoyoḱ nitoḱ.

 

Seṭerren khan nit  ãghaṛ cando

As purunoḱ seṭerena paseć nit do,

Judi bạt bạihaṛ sećem beṅged

Ńelam sanam seć sona roṅge jeṅget́.

 

Cas nalha hoṛ  sanam nitko rạskạḱ

Ato gharońj ạḍi jut heṛange ạikạuḱ,

Geć gurić saphaeako khạrại bạndi

BELE HOṚO ir rakaṕ lạgit́ dạndi.




KẠSI BAHA

Nil sermare poroe poroe ponḍ rimil

Oṭaṅ baṛae kan rawal tulạm leka itil,

Judim koyog teṅgo urić kate gạhir

Buj keam iskạn menaḱa ạdi mạhir.

 

Latar dhạrti niạko okte gaḍa pukhri aṛe

Sajao akan mońj ńeloḱ bande ponḍ sạṛi,

Nase hoete hisit́ birlạṅ borloṅ hilạuḱ

Ńelte mone jiwi juḍasi rạskạte bulạuḱ.

 

Judi Gạhir hudis  katem noam tạṅkhiy

Sạṅgiń khone gạwić amkan onam khạṭiy,

Noa ge sirjon reaḱ mạhima hahaṛa

Sirjon reaḱ mit́ siropa KȦSI BAHA.




Ṭaiphoiḍ Ṭika ko Ńamkeda NAGR Sikhnạt Program Ren Pạthuạ Gidra ko

Teheń Lukhibar (23 October) Chapainawabgonj jilạ, Amnura Mission reaḱ Tabitha Kindergarten School re NAGR (National Agency for Green Revolution) hotete ạyuroḱkan pea school ren pạṭhuạ gidrạ ṭikạ ko ńamkeda.

Ṭaiphoiḍ ṭikạ ko ńamkeda Tabitha Kindergarten School, Amnura Mission Primary School ar St. Andrew’s Junior School ren pạṭhuạ gidrạ ko. Jotokote moṭ mit́ sae eaegel mõṛẽ (175) goṭen pạṭhuạ gidrạ ṭikạ ko ńamkeda. Heć seṭer akan joto gidrạge ṭikạ ko ńamkeda ar napaete ṭikạ emoḱ kạmihora hõ hoe purạuena.




Santalkoren Rạni Ayo Ela Mitrowaḱ Sae Serma

Calaoen 10 june’2024 tạrik amdaj ạyuṕ bela 5 baja tesar dhao leka Te-Bhaga Laṛaonaren Ạḱyurić Ela Mitrowaḱ Ona ṭhạ̃i One okare uniaḱ dinisạ dhiriko beret́ akat́ Nachol upojilạ reaḱ kenduate. Ela Mitro do nachol ren casa(Krisok) ar Santal ko mit́ jomkao samṭao ket́kote mit́ laṛaonae benao rakaṕ leda. 1950 sal reaḱ 5 January tạrikre noa teṅgo daḱram se bidrho do ehoṕlena, pulis ar palṭonko noa teṅgo daḱram se bidroho ko thkomlet́ tahena.Ela mitrowaḱ noa dinisa dhiri ńeńel kạmi horare sãoteye tahẽkana Inḍia khon Dr. Boro Baski ear uniren sãotenko National Agenć for Green revulation(NAGR) ren staffko ar Gram bikash kendro(GBK) ren ạḱyurić ar onaren Chairman.

Bidrhi kobi Kaji najrul Islamaḱ katha, ‘Jago nari jago bonhi sikha’ ar Dr.Omorto senaḱ ‘Empowering woman is key to building a future we want’ kathatet́ do hoyoḱ kana kobi ar orthonitibid bana hoṛge ạkinaḱ hudiskinsodor akat́a, ar ona do kana goṭa akat́ ṭhạ̃ite seṭeroḱ lạgit́ do eken baba hoṛ moto do baṅ bickom maejiu koaḱ ektiạri ńam se emako ạḍi jạruṛa.

Ṭhãotet́ reaḱ simạ lekate Chapai nobabgonj jilạ do bangladisạm reaḱ utạr pạchim nakhare. Noa jilạ reaḱ utạrre bharot reaḱ pạchim boṅgo reaḱ malda jilạ menaḱa. Dạkhinre padma gaḍa ar bharot reaḱ mursidabad jilạ. Pạchimre padma nại gaḍa ar malda jilạ ar purub seć do Rajshahi jilạ ar Naogaon jila. Noa Chapai nobabgonj reaḱ nachol do mit́ṭen nagam te bhaga ren maraṅ  ạḱyurić Ela mitroaḱsae serma janam mãhã do teheń 18 October’2025 sunibar hiloḱ manao hoyena. Noa Disạ mãhã do te bhaga laṛaona Ela mitroaḱ sae mãhã manao komiṭi ko manao keda. Menkhan noa hõ sạri katha rajạri lekate nun maraṅ hoṛaḱ jahan manao do bạnuḱa. Ela mitroaḱ dinisạ dhiri huḍiń lekate joton jogaṛ memaḱ rehõ okako atore santal ạdibạsiko jeleka tebhaga laṛaonako benao rakaṕ leda, onkoaḱ noa diḱsạ hõ jahan jogao do bạnuḱa se darakan dinre noa diḱsạ doḱho hoyoḱa ona reaḱ jahan bhorsa hõ bạnuḱa.

Ạd ren Sãota laṛaona maejiu ạḱyurić Ela Mitro Chapai nababgonj reaḱ okako santal aroren ạdibạsiko sãote no ate bhaga laṛaonae benao rakaṕlet́ onako atore nãhãḱ do hoṛko do bạnuḱkoa. Nachol Upo̠ilạren santal koaḱ mon duk do, nunạḱ maraṅ laṛaona je nonḍe hoelen nit ona reaḱ jahan ṭewange bạnuḱa se baṅ ńel ńamoḱ kana.Onko sanamkoaḱ nitaḱ dạbi se khojogoḱ do eken Ela mitrowaḱ Diḱsạ Ṭuṭa doho se benao kate do baṅ hoyoḱa menkhan ona laṛaonare okoe koko tahẽkan onko sanamkoaḱ diḱsạ ar Ṭuṭa hõ sarkari lekate dạyik hatao reaḱ ko khoj akada.

Aema dhao hiri ar ńel hoe akante ạḍi baḍaejoṅ reaḱ ahkaoḱ janamakana. Noa Nagam reaḱ Laṛaona do Nagam lekage hoyoḱ jạruṛ tahẽkana. Menkhan nun maraṅ noa Laṛaona reaḱ jahan dinisạ sendra tege baṅ ńamoḱ kana, Onḍen ko hoṛ ar ńeńelko heć hoṛko sãote noa te bhaga laṛaona bisoete gapalmarao hoeyena.

Luthru Mạńjhiaḱ (Soren) umer nit amdaj 110 serma cetan ato Dogachi Godagari upojila, Jilạ Rajshahi.Uni sãote Ela mitro babotreń gapalmarao keda, Unie menkeda cet́iń mena bhại te bhaga laṛaona reaḱ ghạṭi do tahẽkana nachol reaḱ kendua ghasuṛa, Rạitaṛa,cunḍipur noako santal atore, Ale koren ńepel oporom peṛa ko hõko tahekana noako atore.

Nit do onte noteko dạṛ cabakeda, iń tinre Ela mitro bisạite kathań kuliyede kan tahekana unre uni doe kuli ruạṛ kedeńa henda bhại cedaḱ Ela mitro bisạite dom kuliyedeńa, Unre iń do uniń metadea niạ serma do uniaḱ(Ela Mitro) janam sae mãhã kantaea, unre uni do ińe metadińa Ela mitrowaḱ noa dinisạ jaoge lolo tahenma uniaḱ kạmi jionre aema cecet́aḱ menaḱa, tobe santal ko lạgit́ aema doe  lạṛhại akana abo do bhại kạṭić jạt kanabon onate lạṛhại katege bańcao tahen hoyoḱ tabona.

Luthru Mạńjhi (Soren) Barea bisoe doe ńum uduḱ akada,pạhilaḱ do Ela mitro do Santal maejiu bhusạ lekate dạṛ okte rohonpur rel isṭison rey saṕ ọcolena, ona tayom do nachol thanare idi kate uni do ạḍiko nãhacar kedea. Dosar do Tebhaga bisạire uniaḱ mit́ṭen keṭeć aṛaṅ.

Ela mitro do bapla laharege BA doe pas alat́ tahekana, 1940 serma do baṅgali kuṛi hisạbte japan reaḱ Olimpik khilạḍ lạgit́e bachao ocoyena. Sohor reaḱ siknạt ar ruṛiwaxdi(Rokhkonsil) jumidar gharońjren bạhu hoe kate hõ nook ca̠sa hoṛkoaḱ laṛaonare ạri apnar kate Ela mitro doe hoe lena santal koren Rạni Ayo.

Baṅgladisạmre hajot join reak botoranaḱ ona din ar okte kodo tis hõ bae hiṛińleda Ela mitro, Noa disạmre judi jahãtise ruạṛlen khan ar hõko hajotia noa hudis daram do tahẽkan taea. Amdaj 13 serma tayom Kolkata jeget́ biddagaṛ (University) re uni do praebheṭ MA biḍạu doe emkeda are paskeda.

1962 khon 1972 serma hạbić Bharot sarkaraḱ ho uni kom do bae haron akadea,onḍe uni do 10 sermare 4 dhao hajot kate kạd oṛaḱ reko bhorao ledea ar aema leka mead teko sạjại ledea, nunạḱ eṭkeṭõṛẽ tahen rehõ oka lekateho uni do baṅko akoṭ daṛe akadea nui keṭeć monan maejiu Ela mitro. 1962 khon 1972 hạbićte uni do Kolkata reaḱ manic tola ason khon 4 dhaote bidhan sobharen rạsiại bachao bahallena.

1971 serma baṅgla disạm phurgạl lạṛhại oktere uni do onare oṅsoṅ goḱṛo tahekan taea. Kami jionre uni do Kolkata ciṭi kolejren baṅgla sãohet́ren mahasoe tahekana uni do ona kạmi khon 1989 sermae jirạuena.Uni do rajạri sãosãote sãohet́ reaḱ ho ạdiye hewa dohoyena, Hirosima Maejiu puthi khạtirte uni do “Neheru” siropae ńam leda. Bilạt sason birud jeleń laṛaona jowanaḱ ạḱyurre uniaḱ enem iạte bharot sarkar “tamro patro” siropako emade tahekana. Pascim baṅgla junior Athletic haparaore pe dhaoe champion lena Ela mitro, uni do nonkan eneć khilạḍ re aema sećteaḱ unia

 

ḱ enem khạtirte hõ siropae ńam leda, 77 serma re 2002 serma 13 Octobor uni so noa dhuṛi dhạrti khone bidạyena.

Teheń 18 Octobor 2025 serma santal koren Rạni Ayoaḱ sae serma janam mãhã manao khạtirte sanicar hiloḱ chapai nobagonjre ạdibạsi ar baṅgali casbạsiạ hoṛ(krisok) ko mit́kate mit́ kạmihorako sapṛaoleda, noa kạmihora reaḱ etohoṕ re mit́ ḍahar daṛan tahekana.

Ona ḍahar daṛan mucạt́re jarwaakan sanamko samaṅre aćak daman kathae lại calkeda Rajshahi jeget́ biddạgaṛre sãohet́ ar sãota lahanti cecet́ thokren mahasoe Amirul Islam, Ạdibasi oloḱić ar khondroṅ joṅić Mithusilak Murmu, Uttar boṅgo Ạdibasi Phoramren sabhamukhiạ Hiṅgu Murmu, Jatio adibasi porisodren kendrio sabha mukhiạ bicitra Tirki,mukhiạ sekreṭari Bimol Rajoaṛ, Ela mitro sanskritik rạsia Tapos Mojumdar, Jila Puja manao porisod ren sabha mukhiạ Ḍablu Kumar  Ghos, NAGR ren caḱlaoić Stephen Soren, Prothom Aloren Rajshahi ren ạḱyurić Abul kalam ajad, Chapai nobabgonj ạḱyurić Anoar hossain Dilu, noa kạmi hora sapṛao ar cacalaore tahekana Prodip Hembrom.

Ela mitro sae serma manao sabhare Manotan ko menkeda, Ela mitro oka soson bemanot, ar beabruk birudre laṛaona ehoṕlet ona do nit hõ baṅ purạu akana.

Teheń Ạdibạsi ar baṅgali cacasko(Krisiok) najjo ạidạri khon ko pạsuṛ oco akana, nit hõ bạrin ṭoṭhare santalko khet re daḱ baṅ ńam kateko apnar teko gujuḱ kana. Roroṛ koko menkeda sanam lekan nahacar eḱṛe aḱ caba kate mit́ṭen ektiạrian sanamko sulukte tahe daṛeaḱ taṛam daṛeaḱ mit́ṭen ḍahar panja lạgit́ sanam ko cehao ocoyena.

Mucạt́re men sanań kana santalkoren Rạni Ayo Ela mitro lạṛhại join ar disạm ren sanam hoṛko nahacar khon bańcao ńam lạgit́ mit́ cahaonako ńama.

“Am okoe hiṛiń me menlet mit́din

Unie baḍaea am hiṛiń tinạḱ kạṭhin !!”

-Kaji nojrul Islam.




Chapainawabgonj Jilạre Ela Mitro aḱ Sae (100) Serma Janam Mãhã Manotena

Chapainawabganj re ạḍi rạskạ salaḱ Tebhaga andolon se ạidạri ren ạyurić  Ela Mitro aḱ sae serma janam mãhã manotena.

Sạnicar (18 October) Chapainawabgonj reaḱ Nachol, Gomostapur ar Sodor upạjilạ ren aema lekan jạt ar hudạren kạmiạko, hajar hajar adivạsi hoṛ ar maejiu hõko selet́lena. Uniaḱ janam mãhã ńutumte jilạ sohor reaḱ Fire Service moṛreko rally keda.

Setaḱ 11:00 baja okte Fire Service moṛre tumdaḱ, ṭamak, ḍhak-ḍhol, kortal reaḱ ru saḍeyena. Ona sãote eneć sereńate rally ehoṕena, Rạni menaea, Ela Mitro menaena, Ela Mitro Ela Mitro, Casakoren Rạni Ela Mitro, Sạgun sạgun sạgun din Ela Mito aḱ janam din. Amdaj bar kilomeṭer sạṅgiń khon ehoṕkate Chapainawabgonj sohor reaḱ ḍaharkore ạcurkate Pouro park re mucạt́ena. Inạ tayom onḍe do jạtiạri sereń talare janam mãhã manot ehoṕena.

Inạkate Tebhaga ạidạri reaḱ namḍak sereń ‘Heisa mali dhan ho….’ Sereń talate kolhe sãotaren pạṭhuạko do Ela Mitro aḱ lạrik kathako sodorkeda. Ona sereńre sodor upạjilạ reḱ Filtipaṛa sãotaren pạṭhuko selet́ena.

Akhṛa ehoṕre roṛkeda Udjapon porisod ren akhṛa hohoić (Convenor) Bongopal Sordar. Manotan peṛa lekate seṭerko tahẽkana, Rajshahi University ren Chatro upodesta Folklore bibhạg ren Ass: Professor Amirul Islam Konok, inạ mit́ bibhạg ren Professor Uday Songkor Bissas, Rajshahi Ucho Madhomik sikhnạt Training Institute ren upo-poricalok (Deputy Director) Abdus Sobur, Jatio Ạdivạsi porisod ren sabha mukhiạ Bicitra Tirky, Rajshahi Ela Mitro Silpi Songsond ren sabha mukhiạ Tapos Mojumdar, Ạdivạsi onoliạ Mithusilak Murmu, NAGR (National Agency for Green Revolution) ren ạyurić Stephen Soren, Utarbongo Adivasi Forum ren sabha mukhiạ Hingu Murmu.

Ela Mitro aḱ janam 1925 serma reaḱ 18 October Jhenaidah jilạ Shailkupa upạjilạ reaḱ Baguṭia atore. Ać baba Gogendronath Sen doe tahẽkana briṭis sarkar reaḱ tabere baṅgla ren Accountant General. 1944 sermare Ela Mitro do Kolkata reaḱ Bethu Kolej khon Degree hataokeda. 1945 sermare Chapainawabgonj jilạ reaḱ Ramchondropur atore bapla hoyentaea. Ramchondropur ren jumidar Mohimchondro ar Bissomaya Mitro ren huḍiń koṛa Romendro nath Mitro são bapla kate Bethu ren tukhạṛ pạṭhuạ ar jumidar oṛaḱren bạhu kuṛi hoyena Ela Mitro Sen.

Oloḱ paṛhaoḱkan okte khonge Ela Mitro do cominist party sãoe joṛaolena, onate ać jãwãe são ar uniaḱ taṛam ḍaharre algatege joṛao daṛeaḱ tahẽkana. 1946-1950 serma hạbić Rajshahi reaḱ Nowabgonj ṭoṭhare Tebhaga andolon se ạidạri doe ạyurkeda.

Janam mãhã manot akhṛare onoliạ Mithusilak Murmu doe menkeda, “Ela Mitro do lạṛhạikate bańcaoḱ tahẽne cet́ akat́bona. Lạṛhại kate bańcaoḱ hoyoḱtabona. Ona lạṛhại nit hõ calao idi hoyoḱa. Aboaḱ jãhãn ạidạri babon ńamakada. Onate delabon nit hõ lạṛhại bon calao idia.

Onka leka NAGR ren ạyurić Stephen Soren hõe roṛ sodorkeda, Ela Mitro aḱ lạṛhạite sanamkoe udgạuet́bon kana je, aboaḱ ạidạri, hok ạidạri ńam lạgit́ aboaḱ andolon se lạṛhại bon calao idia.