Barea Kanḍa Reaḱ Golpo

Mit́ṭen sohor nagrahare kisạ̃ṛ hoṛe tahẽkana. Uni hoṛaḱ do barea kanḍa tahẽkantaea. Mit́ṭen do ponḍ kanḍa ar eṭagaḱ do araḱ kanḍa.

Mit́din ona nagrahare ḍubạ daḱ heć paṛaoena. Ona ḍubạ daḱte kisạ̃ṛ hoṛaḱ oṛaḱ duạr do mit́ leka unumena. Oṛaḱ reaḱ sanam jinisko umumoḱ ehoṕena.

Ona ponḍ kanḍa hõ ḍubạ daḱre unumoḱ ehoṕena. Ado bańcaoḱ aste kajakte kikiạue lagaoena. Ponḍ kanḍawaḱ kikiạu ańjomte araḱ kanḍa doe mengot́keda, “alom botoroḱa gate. Paeraḱiń baḍaea. Ińgeń bańcaomea.”

Ona katha lekage araḱ kanḍa do ponḍ kanḍawaḱ jiwi bańcaokeda. Inạkate mit́ṭen darere saṕkate ạuṛi daḱ ańjedoḱ dhạbićkin taṅgikeda. Tinre daḱ thoṛa ńoḱena unre banar kanḍa pheḍkate mit́te kisạ̃ṛ hoṛaḱ oṛaḱkin calaoena.

Sikhnạt: Jãhãn muskilre apnar gate goṛoae lek kana.




Him Ritić Reaṛ

Siń níindạ sanam ghuṛi

Uhu guhu oyo pichạuṛi

Ekal bạnuḱ cando setoṅ

Gidrạ haṛam urgum etoṅ.

 

Arhõ judi hisit́ him hoe

Utạr seć khon halae halae

Manwa jion ekal kạbu

Him reạrte jạbu thạbu.

 

Sanam hoṛge  koyoḱ horre

Tinre ńeloḱ setoṅ coṭre

Um paera bar pe mãhã

Baṅte hoṛmo menaḱ aha.

 

Sirjon mạlik noa dosa

Asoḱ kanle amaḱ bhorsa

Cando setoṅ emaleme

Tahen male am oṛhẽme.




Ũṭ Umul

Mit́din mit́ hoṛ hãhãkar nirjon disome calaoena. Hãhãkar disomte calaḱ lạgit́ Ũṭe bhaṛa kedea. Menkhan setoṅ reaḱ lolo ar ãc ńelte hor re thoṛae jirạuena. Ona hãhãkar nirjon jaegare setoṅ ãc komoḱ aste duṛuṕena.

Menkhan ona setoṅ reaḱ lolo ar ãc nunạḱ kajak tahẽkana je uni hoṛ do duṛuṕ bae tahẽ daṛeada. Onate uni hoṛ do Ũṭ aḱ umulre duṛuṕena. Menkhan Ũṭ mạlik do bae duṛuṕ ocoadea. Uni doe menkeda, ińren Ũṭ. Iń duṛuṕa uniaḱ umulre. Uni hoṛ doe roṛ ruạṛkeda, nit nui Ũṭ iń bhaṛań hatao akadea, onate ińge nui umulreń duṛuṕa. Noa kathate Ũṭ mạlik ar uni hoṛ talare jhogṛa ehoṕena. Ona oktere Ũṭ do jhogṛa ńelte onḍe khone dạṛkeda.

Sikhnạt: Bar hoṛ talare jhogṛa hoelen khan tesar hoṛ do jaoge lab hoyoḱtaea.




Manwa Ontor

Einstein do̠ manwa ontor babot́ cet́e menkeda; Manwa ontor do tinạḱ hõ ạḍi jạsti cet́et́ kanrehõ, bạṛti kạmi do̠ bae bujhạu daṛeaḱa. Abo do̠ mit́ṭen kạṭić gidrạ leka, mit́ṭen ạḍi maraṅ library re boloḱ kana okaṭaḱ pạcir do̠ judạ judạ pạrsi reaḱ puthite sajao akan mit́ṭen siṛhi lekana. Oka siṛhi do amaḱ jionre ạḍi jạruṛoḱ kana ar noage cetan seće ạyur idimea. Gidrạ doe baḍaegea, noa ko puthi do okoe hõe ol akada. Ona do bae baḍaea okoe ar cet́ leka.

Manwa ontor do̠ ạḍi jạruṛan sir muscle organ kana oka do̠ ho̠ṛmo̠ reaḱ sanam jaega kore mayaṅ pamp kate ona do̠ oksijen ar jo̠m ńam reaḱ jinis ko̠ e̠mo̠ḱ kana. Ona do̠ bohoḱ reaḱ ḍạrkore, bar pạurạ talare menaḱa, ar ona do̠ 4 goṭen ḍạrkore hạṭiń akana: bar atria ar bar ventricle. Noa ạri-cạli do̠ systole (kạṭić) ar diastol (pạtiạu) hote̠te̠ ḍahar-pạtiạuḱ kana, oka do̠ monḍahar-pạtiạu ńutumte baḍaeoḱ kana.

Ontor ar ona reaḱ kạmi do̠ cet́ kana?

Dil do̠ manwa ar eṭaḱ janwarko reaḱ mit́ṭen ạḍi jạruṛan ạri-cạli kana. Noa ạri do̠ mayaṅ ḍahar hote̠te̠ mayaṅ pamp e̠mo̠ḱ kana. Mit́ sãote mon ar mayaṅ ḍahar do̠ ạḍi jạruṛa. Pamp akan mayaṅ ọksijen ar jo̱m jinis ṭisu re̱ idiet́ kana, menkhan metabolic bebọhar, jelekak ar bọnḍaiok, pọhọr re̱ idiet́ kana.

Manwa do̠ sirjon reaḱ ạḍi bhage jinis kanae. Aboaḱ jotowaḱ do Isoraḱ tire menaḱa. Uni do aboe ạyur bona ar uniaḱ kạmi ko do babon aṅgoćeda. Isor do iń ar ape jotokoge aćaḱ kạmi lạgit́e kol akat́bona. Uni do abo leka kạṭić hudis ren Isor doe baṅkana. Abo do̠ babon baḍaea aboaḱ bho̠g do̠ cet́ hoyoḱa? Menkhan uni doe baḍaegea aboaḱ daraekan okte re cet́ hoyoḱa. Ar aboaḱ ran do̠ tinạḱ hạbić calao idiḱa. Abo do babon baḍae daṛeaḱa je thoṛa ghạṛić tayom do jiwet́́ bon tahẽna se baṅ. Tinạḱ din se̠ jion reaḱ jạruṛ. Enhõ abo do̠ ạḍi maraṅ kạmi bon benaoeda. Noa hudis se cintạ do̠ tayo̠mte̠ ạḍi jạruṛoḱa se̠ baṅ ona do̠ babon baḍae daṛeaḱa. Enhõ abo do astebon tahẽn kana. Abo do̠ as kate din bon lekhaeda.

Jodi abo joto ko thoṛa ar eken thoṛa din lạgit́ bon hudis lekhan. Tobe abobon goćlen khan id ar am reaḱ cet́ hoyoka? Okareń calaḱa? Cet́ leka jaega re calao hoyoḱa? hae, manwa ontor do tinạḱ muskilgea. Abo do̠ noa dhạrtire aboren dulạṛiạko begor mit́ ghạṛić hõ babon jion daṛeaḱa. Mit́ sãote jom, ńu, calao, duṛuṕ, kạmi, hudis reaḱ cet́ lạkti menaḱa? Menkhan mit́́ṭen do eṭaḱ hoṛe bạgioṭaḱa, metaḱme gujuḱa, unre iń ar amaḱ do cet́ hoyoḱa. Ado thoṛa thoṛate bon hiṛińa. Jion ar dhạrti do̠ baṅ thir tahẽna, calao idiḱ kana, calao idiḱ kana ar mit́din do̠ thirgea menkhan dhạrti do̠ calao idiḱ kana.

Onate as menaḱa je etaḱko hõ iń lagit́ ko koejoṅ kana, menkhan nitoḱ do apnar lagit́ koejoṅ reaḱ okte do heć akana. Ado̠ apnar be̠g re̠ge̠ pe̠re̠ć ho̠yo̠ḱa. Ente ińaḱ bhage kạmi, bhage solha, eṭaḱ ko goṛoako, eṭaḱ koaḱ hạnḍi baṅ, sạriaḱ ar sạriaḱte kạmi. Nit do ińaḱ kạmi lạgit́ bạń hudis lekhan eṭaḱ ho̠ṛ do̠ iń lạgit́ bako bhabnaḱa.

Amaḱ ontor do̠ amaḱ ho̠ṛmo̠re ạḍi jạruṛa, ar amaḱ ho̠ṛmo̠ do̠ amaḱ ontor re ạḍi jạruṛa, baṅma am bujhạu khon hõ bạṛti. Apeaḱ ontor ar hoṛmo talare noa eneć do̠ apeaḱ ho̠ṛmo̠ ạḍi bhage hoe daṛeaḱa, se̠ ona do̠ bạṛić hoe daṛeaḱa. Apeaḱ mo̠d ar apeaḱ hudis ạri do̠ apeaḱ ho̠ṛmo̠ reaḱ ạt re̠ ạḍi jạruṛa. Noa lekate amaḱ ontor re daṛe menaḱa.

Bujhạu, hudis, bhabna ar kạmi jeleka ghoṭna ko lạgit́ mon dọ sar kana. Mon-hoṛmo reaḱ muskil do̠ hoyoḱ kana jinis ar mon reaḱ sombond bujhạu lạgit́ jạruṛ. Pọrọm pọra lekate̱, mon ar jinis aema dhao judạ judạ jinis lekate̱ hudiset́ kan tãhẽkana jahã dọ mit́ eṭaḱ khọn sạdhinte̱ tahẽn daṛeaḱa.

Mit́ṭen ạḍi mo̠ńj theory menaḱ ho̠ṛ do̠ eṭaḱ ho̠ṛaḱ pạtiạu, mon subạ, hudis-bicạr ar bhabna ko bujhạu daṛeaḱa, onate uni do̠ akoaḱ kạmi ar udgạuko ạḍi bhageteye baḍae daṛeak̕a se bujhạu daṛeak̕a. Samajik kạmi, jogajog, eṭaḱ hoṛko sãote sombond lạgit́ mon reaḱ theory do ạḍi jạruṛgea.

Onate delabon nitoḱge somoe ar okte kana apan apin aboaḱ apnar kami ar hudisre bạṛti bon ganḍonoḱ ma. Ar dhạrti mucạt dinre jaejug ṭhạ̃ite seṭeroḱ lạgit́ bhageaḱ bon kạmi ma.




Santalko Talare Kombol Ar Kicriće Emkeda NAGR

National Agency for Green Revolution do Chapainawabganj ar Rajshahi jilạ reaḱ santali ḍher atokore pe sae (300) hoṛko lạgit́ ạḍi jạruṛan lolo kombol ar kicrićko emkeda.

Kombol ar kicrić em hạṭińre seṭere tahẽkana National Agency for Green Revolution ren ạyurić Mn.Stephen Soren. Ona sãote seṭere tahẽkana kạudi amla Minoti Murmu, Prosasoniạ amla Promila Hasdak ar Amnura Lutheran Mission Haspatal ren Manager Markus Murmu.




Toa Dare

Am do go toa dare

Sona sonage gom hohoạńkan,

Amren sona sona do goń

Baṅ kana toa dare,

Santal somajren sona kạnạń.




Mit́ṭen Huḍiń Cẽṛẽ Ar Sikạri

Mit́din sikạri mit́ṭen huḍiń cẽṛẽ saṕkedea. Uni cẽṛẽ do ạḍi budane tahẽkana. Khange uni cẽṛẽ do sikạri ạḍi ãṭe sarhaokedea, are metadea, am do ạḍi maraṅ sikạri kanam! Nonkan aema tạruṕ, aema bana ar jib janwarem goć ket́koa, nonka aemam kạmi akada. Iń ma kạṭić cẽṛẽ, ińaḱ ojon 100 gram hõ baṅ, iń jom kate cet́em cekaea? Iń jom kate lać reaḱ mit́ kona hõ bam biḱa. Ona bodolte aṛaḱkạńme.

Pea damanaḱ kathań lạiama oka do amaḱ jionre ạḍi jạruṛge.

Uni do nonkan kathae roṛet́ tahẽkana je sikạri doe bulạuena. Cedaḱje joto hoṛge sunum hataoko kusiaḱa. Eṭaḱ hoṛ bulạue reaḱ alga upại kana sunum. Uni doe hudiskeda, “noa do ṭhikgea. Nunạḱ kạṭić cẽṛẽ jom kate cet́ hõ baṅ hoyoḱa. Thoṛań ańjomkaḱge nui cẽṛẽ cet́e meneda. Paseć arhõ bhage hoyoḱ.

Sikạri doe aṅgoćkeda, cẽṛẽ doe menkeda, iń do amaḱ tire duṛuṕ kate pạhil kathań roṛa, dosar katha do dare ḍạr re duṛuṕ kateń roṛa ar tesar katha do dare laphaṅ ḍạr re duṛuṕ kateń roṛa. Ado sikạri doe menkeda, ṭhikgea.

Cẽṛẽ doe menkeda, ‘tis hõ be-sạriaḱ do alom pạtiạuḱa. Sikạri doe menkeda, sạri katha kana. Sạrige be-sạriaḱ do baṅ pạtiạuḱge bogea. Cẽṛẽ doe menkeda, ma nit do darere deć ocoạńme. Dosar kathań roṛa. Khange sikạri doe aṛaḱ kedea. Dare re dećkate cẽṛẽ doe menkeda, ‘okaṭaḱem at́ akat́ ona lạgit́ do alom mon dukoḱa. Sikạri menkeda, noa katha hõ sarigea. Ente oka jinis bạnuḱtiń ona lạgit́ mon dukoḱ do bạṛićgea.

Niạ dhao cẽṛẽ do dare laphaṅre uḍạu dećena. Sikạri menkeda, ma niạ dhao tesar katha roṛme. Tesar katha roṛ lahare cẽṛẽ doe menkeda, ona lahareń biḍạulege laha barea katha tinạḱem cet́ akada.

Cẽṛẽ doe menkeda, ińaḱ laćre 200 gram ojon reaḱ hirạ menaḱa. Ona katha ańjomkate sikạri do ạḍige mon dukena. Haere! Cet́iń cekakeda! Kisạ̃ṛoḱ reaḱ hor nonkań at́keda. Nonka menkate cẽṛẽ sabea mente dodone dhurạuena. Menkhan unre cẽṛẽ do dare laphaṅe dećena. Adoe landawate menkeda, laharegeń menleda, be-sạriaḱ katha do alom pạtiạuḱa. Ińaḱ ojon do 100 gram. Ińaḱ hoṛmore cekate 200 gram ojon reaḱ hirạ tahẽna? Oka at́ sem bạgiaḱ ona lạgit́ alom mon dukoḱa. Menkhan am do onkagem kạmikeda. Jãhã lekan solha kathage am lạgit́ ạuṛiaḱgea. Ente am hõ eṭaḱ hoṛ lekage luturte solha katham ańjomkeda. Ona khon jãhãn cecet́aḱ bam hameṭ daṛeada.

Am lekan nonkan lelha ar lalociạ hoṛge calaki ar ṭhokiạ hoṛ khonko eṛe ocoḱ kana.




Disom reaḱ urgum 7-8 Ḍigri hoe daṛeaḱa

Teheń Sombar 5 January setaḱ khonge Disom reaḱ Rajshahi, Rangpur,Dhaka, Mymenshing ar Khulna Bibhag reaḱ aema jilạ kore hisiṭ́ him reaṛ hoe ehoṕ akana, setaḱ 6 baja oktere Rajshahi re joto khonaḱ latar metaḱme kom urgum (tapmatra) do tahẽkana 7 ḍigri.

Noa kuṛhạ hoe hola Robibar Siṅgạṛ oktere Disom reaḱ utạr pạchim nakha khonaḱ kuṛhạ dhund hoe leka bolo heć akana,Disomren hoe daḱ(Abohaowa) Gạkhuṛiạ ko onmaneda je, disom reaḱ noa obosta do hoe daṛeaḱa ar hõ 4-5 mãhã tahẽ daṛeaḱa, ado disomre nonkan dosare sanam hoṛko apnar nij nij ṭhạ̃i kore urgum kicrić ko horoḱ band ear onkan urgum jaega kore tahen ko pormas akana ar bahre daṛan se kạmi okte kore sontorte tahen hõko men sodor akada.




Mit́ ṭen toyo ar sim reaḱ katha.

Ol toṅgeaḱ.

Khange ona atoren hoṛ do onkako ańjomket́! khan do mit́ mit́teko dạṛket́a. Ado uni toyo do senkate ona atoren sim do cur mare laga saṕet́koa are jomet́koa. Adoe jom biyen khane calaoena. Khange onko hoṛ hõ arhõko ruạṛ hećena. Khange uni toyo do arhõ dosar hiloḱ do ona atotege sim jome calaḱ kana ; ado ene pạhile sereńlet́ lekageye sereń idiyet́a. Khange ona atoren hoṛ do arhõko dạṛket́a. Ado miṭ́ṭen buḍhi do bae dạṛ daṛeat́a; adoe menket́a, iń do ohoń dạṛlea; iń doko goć atarińge. Ado onka menkate uni buḍhi do bae dạṛlet́a, miṭ́ṭen sukri bãṛãreye bolo okoyena. Ado uni toyo do ona atore senkate onko sim do lagae lagayet́koa se, cure mare lagayet́koa; hapṛaḱkoge bachao bachaoteye laga yet́koa. Ado miṭ́ṭen sạnḍi do lagae lagakedea se, ekkalte uni buḍhiye oko akan ṭhengeye laga idi got́kedea. Ado uni sim doe parom got́ena. Ado uni toyo do uni buḍhiye ńel ńam got́kedea. Ado uni toyo do buḍhiye metae kana, Ma buḍhi, sim saṕạńme; Baṅkhan do nãhãḱ daṭamelaṅ koṭeć ńurtama. Ado uni buḍhi doe menet́a, Ma, amte baṛe saṕ joṅme; iń do ohoń saṕ daṛelekoa. Khange ado bae rebenlen khan, aćtegeye laga saṕket́koteye jom biyena. Ado uni buḍhi ṭhene calaoena, aćge metae kana, E buḍhi, sim bam saṕ akawạdińa; nitoḱ dolaṅ ńam akat́mea. E buḍhi, mase menme — Toyo! Ado uni buḍhi hõe menket́a, Toyo! Khange gurgute joto daṭae koteć ńurket́taea. Ado arhõe metae kana, E buḍhi, mase menme, — Toyo! Ado uni buḍhi Toyo menae menlet́a, ado daṭae ńurket́taete toyo do bae pusṭạulet́a ; adoe men got́ket́a, Hoyo! Ado onka bae pusṭạulet́ khan, uni toyo do ạdiye rạskạyena. Arhõe metae kana, Mase buḍhi, toyo menme. Aćge menket́a, Hoyo! Ado uni toyo do landa landatege oka sen coe

calaoen. Ado ạyuṕen khange onko dạṛlet́ hoṛ doko ruạṛ hećena. Ado unre onko hoṛ uni buḍhiye lạiako kana, Jojom Tuṛuk nạ̃hiko chại kana, hoyo koṛa kanae! Sanam sime jomet́ko do baṅ? Iń hõ sim sasaṕe metadińa; ado bạń saṕadete nõkõe ńelpe, joto ḍaṭae koteć ńur akat́tińa. Khange ado sanam hoṛko menket́a, Gapa do babon dạṛa, oṛaḱregebo siń poṭom hataṛkoḱa, adobo dal gojea. Ado mit́ hoṛe menket́a, Baṅa, onkate do ohobon goć daṛelea. Ińiń metabon kana, nui buḍhi lekage miṭ́ṭen sitet́ren hoṛbo benaoea. Ado hana kulhi mucạt́rebo idikaea, ar enḍe duruṕkate ti dobo lap lapakataea; ado nãhãḱ uni buḍhiye ruhiedea, ado unregebo sontor godoḱa. Ado sanam hoṛko menket́a, Baṅa, ṭhikgem menket́tabona ; mabon onkaegea. Ado sạri sanam hoṛ ṭhenaḱ sitạt́ko jaoraket́a, ado ona ńindạ bhitạrtegeko benao got́kedea. Ado setaḱ khange kulhi mucạṭ́teko idikadea, ar ako do kạpiko, aḱ sarko, ṭeṅgoćko, ṭheṅgako, onka apan ạpinko hạṭhiạu akawana; ado onka sontorge menaḱkoa.

— Santal Folk Tales reaḱ́ Vol-1 khon tumạlakana.  Ol toṅgeḱa.




Nãwã Serma-2026

Teheń do 2026 serma,Calaoena 2025 onare abo sanamko mit́ sermaaema lekan kạmi ka jar ạujhạṛ ko talate jion bon khemao akada, adom kodo ạḍi rạskạ adom kodo duk talate enrehõ sisirjạuić BABA do aboko sanamaḱ koteye kulạu anṭao let́ bona,Onate aboren Sisirjạuić BABA aema aema manot sarhao ar johar bon emaea, Ar niạ serma lạgit́ ar hõ nehõr aroj samaṅaea jemon do nes hõ goṭa serma suluk nirạite abo sanam koe dohobon ar jotowaḱte kulạu anṭaoe dohobonar sanam lekan duk muhim muskil ko khon aḍ are rukhiabon. Santalstimes ren sanam rạsiạ paṭhuạko lạgit́ tahen kana 2026 NÃWÃ SERMA reaḱ JOHAR.