Mit́ṭen Huḍiń Cẽṛẽ Ar Sikạri

Mit́din sikạri mit́ṭen huḍiń cẽṛẽ saṕkedea. Uni cẽṛẽ do ạḍi budane tahẽkana. Khange uni cẽṛẽ do sikạri ạḍi ãṭe sarhaokedea, are metadea, am do ạḍi maraṅ sikạri kanam! Nonkan aema tạruṕ, aema bana ar jib janwarem goć ket́koa, nonka aemam kạmi akada. Iń ma kạṭić cẽṛẽ, ińaḱ ojon 100 gram hõ baṅ, iń jom kate cet́em cekaea? Iń jom kate lać reaḱ mit́ kona hõ bam biḱa. Ona bodolte aṛaḱkạńme.

Pea damanaḱ kathań lạiama oka do amaḱ jionre ạḍi jạruṛge.

Uni do nonkan kathae roṛet́ tahẽkana je sikạri doe bulạuena. Cedaḱje joto hoṛge sunum hataoko kusiaḱa. Eṭaḱ hoṛ bulạue reaḱ alga upại kana sunum. Uni doe hudiskeda, “noa do ṭhikgea. Nunạḱ kạṭić cẽṛẽ jom kate cet́ hõ baṅ hoyoḱa. Thoṛań ańjomkaḱge nui cẽṛẽ cet́e meneda. Paseć arhõ bhage hoyoḱ.

Sikạri doe aṅgoćkeda, cẽṛẽ doe menkeda, iń do amaḱ tire duṛuṕ kate pạhil kathań roṛa, dosar katha do dare ḍạr re duṛuṕ kateń roṛa ar tesar katha do dare laphaṅ ḍạr re duṛuṕ kateń roṛa. Ado sikạri doe menkeda, ṭhikgea.

Cẽṛẽ doe menkeda, ‘tis hõ be-sạriaḱ do alom pạtiạuḱa. Sikạri doe menkeda, sạri katha kana. Sạrige be-sạriaḱ do baṅ pạtiạuḱge bogea. Cẽṛẽ doe menkeda, ma nit do darere deć ocoạńme. Dosar kathań roṛa. Khange sikạri doe aṛaḱ kedea. Dare re dećkate cẽṛẽ doe menkeda, ‘okaṭaḱem at́ akat́ ona lạgit́ do alom mon dukoḱa. Sikạri menkeda, noa katha hõ sarigea. Ente oka jinis bạnuḱtiń ona lạgit́ mon dukoḱ do bạṛićgea.

Niạ dhao cẽṛẽ do dare laphaṅre uḍạu dećena. Sikạri menkeda, ma niạ dhao tesar katha roṛme. Tesar katha roṛ lahare cẽṛẽ doe menkeda, ona lahareń biḍạulege laha barea katha tinạḱem cet́ akada.

Cẽṛẽ doe menkeda, ińaḱ laćre 200 gram ojon reaḱ hirạ menaḱa. Ona katha ańjomkate sikạri do ạḍige mon dukena. Haere! Cet́iń cekakeda! Kisạ̃ṛoḱ reaḱ hor nonkań at́keda. Nonka menkate cẽṛẽ sabea mente dodone dhurạuena. Menkhan unre cẽṛẽ do dare laphaṅe dećena. Adoe landawate menkeda, laharegeń menleda, be-sạriaḱ katha do alom pạtiạuḱa. Ińaḱ ojon do 100 gram. Ińaḱ hoṛmore cekate 200 gram ojon reaḱ hirạ tahẽna? Oka at́ sem bạgiaḱ ona lạgit́ alom mon dukoḱa. Menkhan am do onkagem kạmikeda. Jãhã lekan solha kathage am lạgit́ ạuṛiaḱgea. Ente am hõ eṭaḱ hoṛ lekage luturte solha katham ańjomkeda. Ona khon jãhãn cecet́aḱ bam hameṭ daṛeada.

Am lekan nonkan lelha ar lalociạ hoṛge calaki ar ṭhokiạ hoṛ khonko eṛe ocoḱ kana.




Disom reaḱ urgum 7-8 Ḍigri hoe daṛeaḱa

Teheń Sombar 5 January setaḱ khonge Disom reaḱ Rajshahi, Rangpur,Dhaka, Mymenshing ar Khulna Bibhag reaḱ aema jilạ kore hisiṭ́ him reaṛ hoe ehoṕ akana, setaḱ 6 baja oktere Rajshahi re joto khonaḱ latar metaḱme kom urgum (tapmatra) do tahẽkana 7 ḍigri.

Noa kuṛhạ hoe hola Robibar Siṅgạṛ oktere Disom reaḱ utạr pạchim nakha khonaḱ kuṛhạ dhund hoe leka bolo heć akana,Disomren hoe daḱ(Abohaowa) Gạkhuṛiạ ko onmaneda je, disom reaḱ noa obosta do hoe daṛeaḱa ar hõ 4-5 mãhã tahẽ daṛeaḱa, ado disomre nonkan dosare sanam hoṛko apnar nij nij ṭhạ̃i kore urgum kicrić ko horoḱ band ear onkan urgum jaega kore tahen ko pormas akana ar bahre daṛan se kạmi okte kore sontorte tahen hõko men sodor akada.




Mit́ ṭen toyo ar sim reaḱ katha.

Ol toṅgeaḱ.

Khange ona atoren hoṛ do onkako ańjomket́! khan do mit́ mit́teko dạṛket́a. Ado uni toyo do senkate ona atoren sim do cur mare laga saṕet́koa are jomet́koa. Adoe jom biyen khane calaoena. Khange onko hoṛ hõ arhõko ruạṛ hećena. Khange uni toyo do arhõ dosar hiloḱ do ona atotege sim jome calaḱ kana ; ado ene pạhile sereńlet́ lekageye sereń idiyet́a. Khange ona atoren hoṛ do arhõko dạṛket́a. Ado miṭ́ṭen buḍhi do bae dạṛ daṛeat́a; adoe menket́a, iń do ohoń dạṛlea; iń doko goć atarińge. Ado onka menkate uni buḍhi do bae dạṛlet́a, miṭ́ṭen sukri bãṛãreye bolo okoyena. Ado uni toyo do ona atore senkate onko sim do lagae lagayet́koa se, cure mare lagayet́koa; hapṛaḱkoge bachao bachaoteye laga yet́koa. Ado miṭ́ṭen sạnḍi do lagae lagakedea se, ekkalte uni buḍhiye oko akan ṭhengeye laga idi got́kedea. Ado uni sim doe parom got́ena. Ado uni toyo do uni buḍhiye ńel ńam got́kedea. Ado uni toyo do buḍhiye metae kana, Ma buḍhi, sim saṕạńme; Baṅkhan do nãhãḱ daṭamelaṅ koṭeć ńurtama. Ado uni buḍhi doe menet́a, Ma, amte baṛe saṕ joṅme; iń do ohoń saṕ daṛelekoa. Khange ado bae rebenlen khan, aćtegeye laga saṕket́koteye jom biyena. Ado uni buḍhi ṭhene calaoena, aćge metae kana, E buḍhi, sim bam saṕ akawạdińa; nitoḱ dolaṅ ńam akat́mea. E buḍhi, mase menme — Toyo! Ado uni buḍhi hõe menket́a, Toyo! Khange gurgute joto daṭae koteć ńurket́taea. Ado arhõe metae kana, E buḍhi, mase menme, — Toyo! Ado uni buḍhi Toyo menae menlet́a, ado daṭae ńurket́taete toyo do bae pusṭạulet́a ; adoe men got́ket́a, Hoyo! Ado onka bae pusṭạulet́ khan, uni toyo do ạdiye rạskạyena. Arhõe metae kana, Mase buḍhi, toyo menme. Aćge menket́a, Hoyo! Ado uni toyo do landa landatege oka sen coe

calaoen. Ado ạyuṕen khange onko dạṛlet́ hoṛ doko ruạṛ hećena. Ado unre onko hoṛ uni buḍhiye lạiako kana, Jojom Tuṛuk nạ̃hiko chại kana, hoyo koṛa kanae! Sanam sime jomet́ko do baṅ? Iń hõ sim sasaṕe metadińa; ado bạń saṕadete nõkõe ńelpe, joto ḍaṭae koteć ńur akat́tińa. Khange ado sanam hoṛko menket́a, Gapa do babon dạṛa, oṛaḱregebo siń poṭom hataṛkoḱa, adobo dal gojea. Ado mit́ hoṛe menket́a, Baṅa, onkate do ohobon goć daṛelea. Ińiń metabon kana, nui buḍhi lekage miṭ́ṭen sitet́ren hoṛbo benaoea. Ado hana kulhi mucạt́rebo idikaea, ar enḍe duruṕkate ti dobo lap lapakataea; ado nãhãḱ uni buḍhiye ruhiedea, ado unregebo sontor godoḱa. Ado sanam hoṛko menket́a, Baṅa, ṭhikgem menket́tabona ; mabon onkaegea. Ado sạri sanam hoṛ ṭhenaḱ sitạt́ko jaoraket́a, ado ona ńindạ bhitạrtegeko benao got́kedea. Ado setaḱ khange kulhi mucạṭ́teko idikadea, ar ako do kạpiko, aḱ sarko, ṭeṅgoćko, ṭheṅgako, onka apan ạpinko hạṭhiạu akawana; ado onka sontorge menaḱkoa.

— Santal Folk Tales reaḱ́ Vol-1 khon tumạlakana.  Ol toṅgeḱa.




Nãwã Serma-2026

Teheń do 2026 serma,Calaoena 2025 onare abo sanamko mit́ sermaaema lekan kạmi ka jar ạujhạṛ ko talate jion bon khemao akada, adom kodo ạḍi rạskạ adom kodo duk talate enrehõ sisirjạuić BABA do aboko sanamaḱ koteye kulạu anṭao let́ bona,Onate aboren Sisirjạuić BABA aema aema manot sarhao ar johar bon emaea, Ar niạ serma lạgit́ ar hõ nehõr aroj samaṅaea jemon do nes hõ goṭa serma suluk nirạite abo sanam koe dohobon ar jotowaḱte kulạu anṭaoe dohobonar sanam lekan duk muhim muskil ko khon aḍ are rukhiabon. Santalstimes ren sanam rạsiạ paṭhuạko lạgit́ tahen kana 2026 NÃWÃ SERMA reaḱ JOHAR.