Suluk lạgit́ kạmi

Dhạrti reaḱ suluk do̠ jạt, dhorom, rạṅgao, ạri-cạliko reaḱ begarko bạgikate dhạrtiren sanam manwako talare suluk, boeha ar be-jạruṛaḱ ạri-cạli kana. Noa do eken lạṛhại baṅ tahen reaḱ mane do baṅ kana, bickom manwa ạidạri, ạri-cạli, sikhnạt, ar ạri-cạli hotete sanam lekan lạṛhại ar be-sạritet́ ko cabae ar sạriaḱ ar ạḍi rạskạ dhạrti benao reaḱ jạruṛ kana. Noa kạmi purạu lạgit́ mit́ maraṅ jegeṭ’riạri sãota lekate̱ kạmi kana ar jao serma 21 september hiloḱ jaha͂re̱ jạt pạrsi din manaoet́ kana.

Kobi Jibanananda Das do̠ ạḍi din laha aćaḱ po̠ro̠b re̠ye̠ o̠l akada je dhạrti re̠ suluk do̠ bạnuḱa. Onka leka ar ho ar mit kobi doe ol akat tabona; “iń thakao akan atma kanań, jiwi sagar saṅge thir akana, Nạṭor ren Banalata Sen do bar dhao suluke emkeda” – ‘Banalata sen’ ponoy seć khon.

UN Secretary General aḱ office khon: O̠kte̠ re̠ ạḍi jạruṛ gea je, ạḍi jạruṛ okte re̠ sanamkoge sạriaḱ lạgit́ ko kurumuṭueda.

Dhạrti reaḱ ạḍi utạr kạmi ko talare jion ko ḍeṅga aṭkar idiḱ kana, gidrạkoaḱ kạmi ko ḍeṅga aṭkar idiḱ kana ar lạṛhại reaḱ kại ar ḍher kạmi ko talare manwa koaḱ asol ạidạri ko ḍeṅga aṭkar idiet́ kana. – UN ren maraṅ sạkhiạ anṭonio guṭerres

Nit́ do̠ sạriaḱ dhạrti lạgit́ kạmi me,” Onka leka teheń do National Agency for Green Revolution aḱ ạyur ar hohote Mennonite Center Committee Peace building aḱ gorote 50 mõṛe gel hoṛko sohor seṭer lena. Ạḍi daman kathako lại sodorre selet́ko tahẽkana manotanko. Entet́ goṭa dhạrti, disom, somaj, gharońj, juri-pạri, boeha ko talare be-suluk do calaḱ kana. Noako be-suluk khon oḍok se sontor tahen lạgit́ ạḍi daman kathate sanamko sontor ocoket́ koa. Baṅgladisom re suluk ạgui lạgit́ ạḍi ãṭ doe kạmi kana National Agency for Green Revolution. Bạrti doe kạmi kana; Hoṛmo hạṭińko niropon dohoe, Sikhnạt, Ạri-cạliko sãohai ar sanam lekan lahanti kạmi doe kạmi idiet́ kana.

2025 serma reaḱ sukhi hapta re sukhi benao, lahanti ar rukhiạ re̱ jọpọṛ̣ao re̱ dhean emok’ kana. september 21 Sombar khon George Mason Jamiạt reaḱ Jimmy ar Rosalynn Carter Iskul reaḱ́ sạriaḱ ar jạṛuṛaḱ́ kạ̣mi lạ̣git́́ “Sạriaḱ́ benao, udgạ̣u, ar sạriaḱ́ kạ̣mi lạ̣git́́ ạ̣ḍ̣i jạ̣ruṛ̣aḱ́ kạ̣mi” ńutumte 2025 sal reaḱ́ sạriaḱ́ hapta reaḱ́ kạ̣mi ko calaoeda.

Goṭ̣a dhạ̣rti re aema lekate noa din manaoḱ́ kana. Noa serma reaḱ motlob do̠ hoyoḱ kana ‘Sạriaḱ́ lạ̣git́́ kạ̣mi: Global Goal lạ̣git́́ aboaḱ́ as’. Noa din do 1981 sal khon manaoḱ́ kana. Sanam serma khon noa din do New York reaḱ́ UN reaḱ́ mukhiạ oṛaḱ́ re ‘Peace Bell’ jom katet́ noa din ehoboḱ akana. Noa gạ̣ḍ̣i do disạ̣ ocoet́ kana je ‘lạṛhại reaḱ jo do manwa koaḱ gujuḱ kana’.

Ona chaḍa gạḍi ṭhen roḍ re ‘Ḍher din hạ̣bić sạ̣riaḱ globa peace’ noṅkan sombad hõ English te ol akana. Noa din do disạ̣ ocoet́́ kana je, noa dhạ̣rti do aboaḱ́ oṛ̣aḱ́ kana, noṅka tahen lạ̣git́́ do sanam ko sãote sạ̣riaḱ́, gateḱ́, ar bhage monsubạ̣ te tahen hoyoḱ́ tabona. Ar oka dhạ̣rti re suluk bạ̣nuḱ́a ona dhạ̣rti re abo do babon tahe daṛ̣eaḱ́a. Onate bhage te jion khemao sanayet́bon khan dhạrti re suluk dohoe do ạḍi jạruṛ gea. Ona iạte noa din do̠ manao hoyoḱ́ kana. Dhạrti re suluk dohoe lạgit́ okoe ko aema lekan kạmi ko kạmi akat́ se ko kạmiet́ kan onko do noa dinre ko disạ dohoet́ koa. Laṛao, muskil, lạṛhại, lạṛhại, eṭaḱ́ eṭaḱ́ kạmi hotete cet́ hõ muskil do baṅ solha daṛeaḱ́a, barea dhạrti lạṛhại do noage sodor akada je, ona do eken jion ar dhon reaḱ hạnḍi, ar kạmi reaḱ ḍhertet́ ar ḍhertet́ do bạṛti idiḱ́ kana. Onate noa din do dhạrti re suluk reaḱ́ jạruṛ babot́ disạ ocoet́ bona.

Ona dinre UN ren maraṅ secretary António Guterres do̠ sanam manwakoaḱ ạidạri lạgit́ ạḍi ãṭte sạriaḱ dohoe, jạruṛaḱ ko kom ocoe ar jạruṛaḱ ko sạdhin lạgit́ ạḍi jạruṛaḱ kạ̣mi ko kạ̣mi ocoe lạgit́ ạḍi jạruṛaḱ́ kạmi ko kạmi ocoe reaḱ́ ko goṭa keda. Ona chaḍ̣a uni do̠ nit okte reaḱ́ somaj kore bạṛić pạtiạu, hạṭiń ar pạtiạu ạri-cạli reaḱ jạruṛ menaḱ́a mente note kate, sạriaḱ ạri-cạli lạgit́ usạrate laha idi lạgit́ ạḍi ãṭ kạmi lạgit́e hoho keda. Uni doe meneda, suluk do̠ nisại ạri do̠ baṅ bickom monsubạ ar kạmi reaḱ jo kana. Onate uni do̠ dhạrti reaḱ sanam jaega kore calao akan paryavaran reaḱ́ muskil ko ạḍi jạruṛ menaḱa, sạriạk̕ ạri-cạli ko bańcao ar manwa ạidạri ar ạidạri ko ạḍi jạruṛ menaḱa menteye lạ̣i keda.

1945 sal khon UN reaḱ sạriaḱ kạmiạko (China, France, Russia, United Kingdom ar America) do lạṛhại se jạruṛaḱ kạmi begorte apnar ar jạt pạrsi reaḱ jạruṛaḱ ko sạdhin lạgit́ ko goṭa akada. Ona chaḍ̣a hõ disomko do̠ ona tayom khon aema lekan lạṛhại re ko bolo akana. Noa ạkil do̠ pạhil hạṭiń lạṛhại tayom ạḍi jạruṛok̕ kana, ona reak̕ jo̠ do̠ hoyok̕ kana United Nations. Noa do mit́ṭen jạt dhorom ạri-cạli reaḱ ạri-cạli kana, oka do dhạrti reaḱ judạ judạ disom ar jạt ko talare suluk, mit́ṭen ạri-cạli, bujhạu ar gateḱ lạgit́ te benao akana. Dosar hạṭiń lạṛhại tayom ona reaḱ ạidạri lekate United Nations benao rakaṕena. United Nations do̠ dhạrti reaḱ pạhil antar-sarkari sãota kana oka do̠ nit hạbić dhạrti reaḱ sạriaḱ sạriaḱte dohoe reaḱ ạḍi jạruṛaḱ kạmi ko purạu akada. Dhạrti reaḱ suluk do̠ jạt, dhorom, rạṅgao, ạri-cạli begor baḍae kate dhạrtiren sanam ho̠ṛko talare menak̕ suluk, boeha ar be-jạruṛaḱ ạri-cạli kana. Noa do eken lạṛhại begor rajyo̠ reaḱ mane do̠ baṅ kana, menkhan manwa ạidạri, ạri-cạli, sikhnạt ar ạri-cạli hotete sanam lekan lạṛhại ar ạri-cạli ko caba kate sạriaḱ ar ạḍi rạskạ dhạrti benao reaḱ jạruṛ hõe so̠do̠ra.

Noa kạmi purạu lạgit́ United Nations do mit́ jạruṛan jạt pạrsi ạri-cạli lekate kạmi kana ar jao serma 21 september hiloḱ jạt pạrsi din do manaoḱ kana.

Dhạrti reaḱ suluk reaḱ aema lekan ạri-cạli:

Laṛao ar lạṛhại khon bańcao akan rajyo̠: Dhạrti reaḱ suluk do̠ sanam lạṛhại ar lạṛhại ko mucạt́ lạgit́ kana, okaṭaḱ re jãhãn ạḍi bạṛić se ạḍi bạṛić kạmi do̠ baṅ tahena.

Boeha ar mit́ṭen ạri-cạli: Dhạrti reaḱ sanam hoṛko talare mit́ṭen ạri-cạli, mit́ṭen ạri-cạli ar boeha ạri-cạli benao do hoyoḱ kana.

Manwa hok lekako bańcaoḱ: Sukhi somaj re sanam hoṛaḱ ạḍi jạruṛan hok ar sạdhintet́ ko sạbit dohoe do dhạrti sukhi reaḱ ạḍi jạruṛanak̕ hạṭiń kana.

Lahanti ar sthapanaḱ: Dhạrti reaḱ sthapana reaḱ jạruṛ do hoyoḱ kana ḍạrko ḍahar ạgu, sikhnạt ar ạri-cạli reaḱ uskur, ar rajạri sthapanaḱ hotete mit́ṭen ạḍi uskur ar sthapanaḱ dhạrti benao.

Dhạrti reaḱ suluk ńam lạgit́ mọhọtanak̕ bhumika: United Nations (UN): Dhạrti lạṛhại reaḱ ạḍi bạṛić kạmi khon sikhnạt ńam kate dhạrti reaḱ sạriaḱ ar sạriaḱ dohoe lạgit́ kạmi kana. Noa do̠ judạ judạ diso̠m kore sạriaḱ benao, lạṛhại ko khon bańcao, ar manwa ạidạri ko rukhiạ reaḱ ạḍi maraṅ kạmi kana.

Antarjatika din: Antarjatika din do jao serma 21 september hiloḱ manaoḱ kana, ona hotete antarjatika ar gateḱ reaḱ sombad do dhạrti re pasnaoḱ kana.

United Nation do̠ 2025 serma do̠ jạt pạrsi ar biswạs reaḱ serma menteye jạhir akada. Noa resolve do UN ren maraṅ ạyurko hotete pasnao akana, ona reaḱ udgạu do hoyoḱ kana ạḍi jạruṛan galmarao hotete jạruṛaḱ ko sạdhin ar ạyurić disomko talare sạriaḱ ar biswas ko mońj ocoe.

Mahatma Gạndhi khon etohoṕ katet́ Martin Luther King Jr., Dorothy Day khon Malala Yousafzai hạbic̕, no̠ṇde̠ dhạrti ren aema ńutum ḍam ḍahe akan ạyurko ar onkoak̕ suluk reak̕ kathako men akadaa oka tedo̠ ape ko udgạu pe ńama mente as iń dohoeda.




Sona Reaḱ Phosol

Mit́ atore mit́ṭen kuṛhiạ hoṛe tahẽkana. Mit́din ać bạhui menkeda, aboaḱ jumire guhum cas lekhan ạḍi utạr sona ńamkoḱa. Noa katha ańjomte uni kuṛhiạ hoṛ doe udgạuente guhum cas reaḱe goṭakeda.

Onka leka jumire guhum itại er keda. Inạkate ona itạ do dinke din hara idiyena. Niạ dhao kuṛhiạ hor do jumire sona ḍunḍhạue ehoṕena. Menkhan jumire jãhãn sona hõ bae ńamleda. Goṭa jumi eken guhumte pereć akana. Khange uni hoṛ doe as-chuṭauente oṛaḱe hećena. Ado ać bạhui metadea, Amem menleda jumire guhum cas lekhan sona ńamoḱa. Menkhan jumire jãhãn sona hõ bạń ńamleda.

Ado ać bạhu doe menkeda, Acha niạ dhao hoṛo cas legaeme, sona do ńamtehõ ńamoḱgea. Khange uni hoṛ ać bạhui menket́ lekage hoṛo caskeda. Onkage ona hoṛo dare hõ dinke din hara idiyena. Menkhan nit hõ jãhãn sona ge bae ńel ńamleda. Onate ạṛisente ać bạhui metadea, niạ dhao hõ lelham benaokidińa. Jumire hoṛo dare chaḍa ar cet́ge bạnuḱa. Ado ać bạhu doe menkeda, ńelme, jumi tinạḱ mońj sona roṅte sajao akana. Noakangea alaṅaḱ sạri sona do. Ado kuṛhiạ hoṛe kulikedea, “Cekate?” Ać bạhui roṛ ruạṛadea, “Noa hoṛo bajarte idime ar ạkhrińme, enḍekhan ạḍi utạr kạuḍim ńama.”

Khange uni hoṛe mengot́keda, noa kathage laharem lạiam khan. Ado ać bạhui menkeda, sạrige am do ạḍigem kuṛhiạgea. Onate thoṛa hudiskate sona phosol reaḱ kathań lạiat́mea, baṅkhan phosol cas ohogem rebenkoḱa.

Sikhnạt:  Kạmi lekhan bhage jo ńamoḱa.




Dhạrti Suluk Mãhã Manotena Tanore re

Aṭhwar hiloḱ (21 September) Rajshahi jilạ, Tanore upạjilạ, Kolma union reaḱ Dorgaḍaṅga bajarre suluk mãhã ńutumte galmarao sabha hoyena. NAGR (National Agency for Green Revolution) aḱ bondobos ar Mennonite Central Committee (MCC) aḱ goṛote galmarao sabha do hoe purạuena.

Dhạrti suluk mãhã galmarao sabhare manotan peṛa lekate seṭere tahẽkana National Agency for Green Revolution ren mukhiạ Mn.Stephen Soren, seteṛe tahẽkana Kolma union pargana Plilip Hembrom, Shahin Academy ren mukhiạ Md.Nur Alom, Dorgaḍaṅga bajar ren namḍak karbạriạ Md.Robiul Islam, NAGR ren Program Manager Prodip Hembrom, Amnura Lutheren Mission Hospital ren Manager Markus Murmu.

Niạ dhao dhạrti suluk mãhã reaḱ mul jos katha tahẽkana “Mit́ṭen Sulukanaḱ dhạrti lạgit́ nit khonge kạmi ehoṕ me.” Noa galmarao sabhare Dorgaḍaṅga bajar aḍepase ṭoṭha reaḱ mõṛẽ goṭen atoren hoṛko selet́lena. Ar noa goṭa akhṛae ạyurkeda Harmonizing Santali, Mahali, Pahari Minority And Bengali Community Relations Through Peacebuilding (HSMPMBCR) ren supervisor Benjamin Murmu.




Gại Gupi Koṛa

Ei pahaṛ oi pahaṛ

Uruni bon pahaṛ gạiem gupi,

Tite gạdujme, mocate golme

Gamcha hurlạumelaṅ onḍoṅ calaḱ.

 




Raj Ar Gạ̃ṛĩ Aḱ Golpo

Mit́ṭen Raj ren mit́ṭen gạ̃ṛĩ tahẽkana. Gạ̃ṛĩ do jaoge Raj ṭhene tahẽna. Mit́din mit́ṭen rõ uḍạu hećkate Raj aḱ tire duruṕena. Khange gạ̃ṛĩ do uni rõ lagaye reaḱe kurumuṭukeda, enrehõ rõ do ghane ghane ruạṛ hijuḱkan tahẽkana.

Ado gạ̃ṛĩ doe ạṛisente rõ goje reaḱe goṭakeda. Gạ̃ṛĩ do rõ goje lạgit́ aćaḱ talware onḍoṅkeda. Niạ dhao rõ do uḍạu calaoente Raj aḱ mũre duṛuṕena. Ado gạ̃ṛĩ do rõ cetanre aćaḱ talware calaokeda. Menkhan rõ doe uḍauena ar Raj aḱ mũ do ona talwarte bar hạṭińena. Un khon joto hoṛ uni raj do “Mũ get́” Raj menteko hohoaea.

Sikhnạt: Mit́ṭen ạkilan gate khon lelha gate doe bạṛti botorangea.




JOTO HOṚ JISUKO KHOJE KANA

Mit́din ạḍi setaḱ okte, ńut tahẽkanrege, Jisu do beret́ente mit́ṭen nicol jaegateye calaoena. Khan onḍe do koejoṅe ehoṕena. Simon ar são-celako Jisuko ńame kan tahẽkana. Uni ńamkateko metadea, “Joto hoṛko sendrayet́me kana.”

Jisui metat́koa, “Dela sor atokotebon calaḱa, onakore hõ porcar sanayedińa, ente ona lạgit́geń heć akana.” Ar onkate goṭa Gạlil disomreye porcarket́a, ar bhutkoe oḍok giḍiket́koa.




Cõ̠ṛẽ̠, Pạuriạ Ar Bedea Pạrisrenko Ado̠ḱkan Reaḱ Katha

Cõ̠ṛẽ̠, Pạuriạ ar Bedeako do̠ ạd kho̠ngeko ko̠mgea. Cetatko karo̠nte co̠ṅ Cõ̠ṛẽ̠ pạrisren oka-oka gharo̠ńj do̠ eṭaḱ pạristeko oyo danaṅakana. Ado̠ ako-ako do̠ aso̠l mạila do̠ko baḍaetakogea, e̠nte pạrisko pheraoakat́re hõ̠ Boṅga do̠ bako bo̠do̠lakantakoa. Onkage aema Besra gharo̠ńj renko hõ̠ netar do̠ Ṭuḍu pạrisreko ucạṛakana. Ado̠ ako-ako do̠ko baḍaegea, Onatege Besra gharo̠ńj são gharghạriạ katha hećako khan o̠ko̠e Ṭuḍuko do̠ (jo̠to̠ Ṭuḍi do̠ baṅ) bako aṅgo̠ca.

Bedea do̠ ḍherkaege ho̠ṛ ho̠po̠nko kho̠n begaro̠ḱte Bedea ńutuman judạ jạt menteko bahna ocoakana. Hane Rãci sor Ramgaṛh se̠ćte kusiạm ńamkoa. O̠ko̠eko do̠ eṭaḱ pạristeko oyo danaṅ baṛa akana, ar sare̠ć bare̠ćko do̠ netar Soali /Sewali /Shevalin eman pạrisko o̠lo̠go̠ḱa, noa do̠ Bedea pạris reaḱge ar mit́ ńutum kana. Noko gelbar pạrisren chaḍa hõ̠ netar ho̠ṛ ho̠po̠nko talare ar hõ̠ mit́bar pạrisrenko ńamo̠ḱ kana, jeleka-

Copeyar/Chopeyar: Noa “Copeyar” do̠ laha bidạl do̠ khũṭ ńutum tahẽ̠kana, Cõ̠ṛẽ̠ ar Murmukoaḱ. Ado̠ netar do̠ o̠ko̠e-o̠ko̠e gharo̠ńren pạris lekate hõ̠ko beoharet́kana.

Badoli: Noa do̠ jạṛ lekate Mạrnḍikoaḱ gaṛ ńutum tahẽ̠kana. Ado̠ oka lekate co̠ṅ mit́bar gharo̠ńj do̠ noage pạris hoeakantakoa.

Ḍonḍka/Dondka/Dandka: Noa do̠ Ṭuḍu pạris reaḱ mit́ khũṭ ńutum tahẽ̠kana. Ado̠ netar do̠ pạris lekate noako beoharet́kan ho̠ṛ ho̠po̠nko ńamo̠ḱgea.

Rapaj/Raj: Sedae bidạl noa do̠ Kisku mạilạrenkoaḱ khetab se Title tahẽ̠kana, Surname do̠ baṅ. Ado̠ netar o̠ko̠e-o̠ko̠e gharo̠ńrenko do̠ noa Title ge akoaḱ Surname lekako beoharet́kana.

Kumar: Noa hõ̠ hane sedae bidạl do̠ Hembrom ho̠ṛkoaḱ Khetab se Title tahẽ̠kantakoa. Ado̠ netar do̠ o̠ko̠e-o̠ko̠e gharo̠ńj renko do̠ noa Title ge Surname lekako beoharet́kana.

Ṭhạkur: Murmu ho̠ṛko do̠ Murum Eṅga akoren Ṭotem kho̠n o̠mo̠nakan reaḱ kisạ menaḱtakote sedae do̠ Ṭhạkur Khetab tahẽ̠kantakoa. Ado̠ netar do̠ o̠ko̠e o̠ko̠e gharo̠ńrenko do̠ ona Khetab se Title ge Surname lekako beoharet́kana.

Mạjhi/Mạńjhi: O̠ko̠e o̠ko̠e Mạńjhi gharo̠ńj renko do̠ netar hudạge Surname re pherao akantakoa. Ar bin baḍae Deko kạrạmcạriko hõ̠ noa lạgit́ko jimmedara. Bin bachaote okakore co̠ṅ Santal khange Mạńjhi mente sarkari nạthireko o̠l caṛhaoakat́bona. Ado̠ un kho̠n ho̠ṛ ho̠po̠nko talare Mạńjhi hõ̠ mit́́ṭen Surname hoe bo̠tećakana.

Saotal/Saontal/Santal/ Santhal: Noa hõ̠ bin baḍae sarkari Deko kạrạmcạrikoaḱ e̠ne̠mkana. Laha bidạl ạḍi jemo̠n temo̠nko nạthilet́bona. Ado̠ pạris cet́ hõ̠ baṅ kulikate sidhạite ńutum tayo̠m Santalko o̠lket́bona, asokaete Dooars ar Sylhet reaḱ Ca bagankore ar Tripura, Coṭṭogram, Phoridpur eman sećte.




Mẽt́ Reaḱ Joton

Ritu ńutuman mit́ṭen huḍiń kuṛi gidrại tahẽkana. Uni do jao oktege ạḍi sor khon TV ńela ar aṭet́re gitićkate puthi hõ mẽt́ pheḍre dohokateće paṛhaoḱa. Onate ać gogo do jaoge metaea, “Ritu, sạṅgiń khon TV ńelme. Puthi hõ sạṅgińre dohokate paṛhaoḱme. Baṅkhan amaḱ mẽt́ do bạrijoḱa.

Menkhan Ritu do ać gogowaḱ katha thoṛa hõ bae luturaḱa. Mit́din ackage Ritu do ạḍi bạṛić bohoḱ haso ehoṕkedea. Ado ạḍi usạra ạć gogo do dạktar ṭhene idikedea.

Ḍaktar do Ritue metadea, “Thoṛa din TV alom ńel hataṛa”. Ritu do ḍaktar aḱ katha ańjomte ạḍi bhabnae ạikạukeda. Adoe hudiskeda, lahare iń gogowaḱ kathań ańjom lekhan nit nunạḱ duk bạń ńamkea; TV ńel hõ ohoko baronkińạ. Inạ tayom khon Ritu do tis hõ ać gogowaḱ katha bae bemanota.

Sikhnạt: Aboaḱ mẽt́ reaḱ joton do ạḍige jạruṛa.




HAMAL HOṚMO-1

Hoṛmore gidrạ basaḱ tayom khonge apnar ar kukhiren gidrạwaḱ hoṛmo  joḱton lạgit́ bises kạmi hora ehoṕ jạruṛ kana. Noa joḱton kạmi reaḱ asol do hoyoḱ kana jom ńu reaḱ hewa. Noa oktere (Susomo) soman jomaḱ jom-ńu jaruṛa.

Tobe joto hoṛaḱ hoṛmo hạṭtińko jeleka judạ judạgea, Onate hamal hoṛmo se hoṛmore gidrạ basalen khan noa bisoete mit́ dhao apanar se nijren Ḍaktar sãote mońj sopolha se katha roṛ reaḱ jaruṛ menaḱa.

Noa oktere cet́ lekan jomaḱ-ńuiaḱ ko jạruṛa ona lạgit́ mit́ Maejiu koren Ḍaktar Israt Jahan meneda latarre ńum uduḱen jomaḱko jom-ńui jạruṛa:

PHOLIC ACID

Hamal hoṛmo reaḱ pạhil 13 hapta re Folic Acid ạḍi bạṛti jạruṛa. Foloc Acid do hóoḱ kana mit́ lekan Bhiṭamin B. Pạhil thoṛa haptare tinre laćren bhuṭaḱ gidrạ nosṭoḱ reaḱ jhuki tahena unre suṭhik lekate Folic Acid hatao se ńam do amdaj 70% komoḱ́ kana Onate niạ oktere Ḍaktaraḱ solha lekate suṭhik dharate folic Acid ńam babotre onkan jomaḱ do di hiloḱ reaḱ jom-ńure dohoe jạruṛa, jeleka: Bele,Badam, Bhuṭ dal, Mạsri dal, komla nimu emanteaḱ

AIRON

Abo disomren Maejiu koaḱ hoṛmore Airon reaḱ okulaṇ do ạḍi bạṛtige ńelogoḱ akan, ar ona do ḍher kaete do ato oṛaḱ korege ńeloḱ kana. Airon reaḱ noa okulạn do hoṛmoren gidrạ ṭhen Ọ́gen do ṭhik leka baṅ seṭeroḱ kana. Ona iạte laćren gidrạ do ạḍi napaete bae hara daṛeaḱa ar jãhãtis do somoe ạuri rege se gidra ạuri purạuḱ regeye  janam daṛeaḱa. Onate noa oktere okakore airon menaky onkanaḱ jomaḱ jeleka:Palon aṛaḱ,sim jel,Bhuṭ, Khijur,kaera emanteaḱ dinhiloḱ reaḱ jom-ńuiaḱ dohoe jạruṛa. Disạ dohoe jạruṛa aṛaḱ sakam kore do joto khon bhage airon do ńamoḱa. Ona chaḍa hõ hoṛmore airon bạṛtiy lạgit́ bhiṭamin B menaḱ onkan jomaḱ jemon: nimu, komla nimu, amloki, ạṅgur,apel emanteaḱ jom jạruṛa.

ZINK

Hoṛmo reaḱ kos se kạṭic hoṛmo hạṭiń benaoḱre zink do ạḍi jạruṛa. Miṭṭen hamal hoṛmo maejiu lạgit́ dinạm din 11 ml zink reaḱ jạruṛ menaḱa. Onate niạ oktere Ḍaktaraḱ solha lekate zink tableṭ jom reaḱ jạruṛ menaḱa.

CALCIUM

Hamal hoṛmo okte laćre gidrạwaḱ jaṅ ar ḍaṭa benaoḱre calcium  do ạḍi jạruṛa. Gogo hoṛmore calcium reaḱ okulạn hoelen khan gogo hoṛmo reaḱ jaṅ khonaḱ gidrạ lạgit́  calcium do purunoḱ kana ar onkate gogowaḱ́ hoṛmo reaḱ hõ calcium okulanoḱa ar onkate ạḍi muskil hoe daṛeaḱa. Onate Gogolạgit́ niạ oktere calcium ńamoḱ onkan jomaḱ jeleka:Toa, dahe, sakam kopi,  ḍheṛos,kạṭić hako,palon aṛaḱ,loam,bele, emanteaḱ jomaḱ ạḍi ạḍi jạruṛa.  Noa okte calcium sirjạu lạgit́te bhiṭamin D jạruṛa onate miṭ́ṭen gogo se maejiu dinạm setaḱre komse kom 10-15 miniṭ setoṅre bhijạu ocoe hoyoḱa. Haml hoṛmo oktere Ḍaktaraḱ solha lekate 3 cando calcium jomaḱ são sãote 1000 ml calcium ran jom jạruṛa.

OMEGA-3 FATTY ACID

Omega-3 fatty acid do gidrạwaḱ haraburuḱ  ar snayu tontro se diḱsạ daṛe benaoḱre ạḍi goṛoe emoḱa. Gidrạ hoṛmore hećen khonge Omega fatty acid judie ńam lekhan gidrạ pạṛiạre ạḍi mońj mẽt́ reaḱ sapha ńeńel daṛe ar roṛ daṛeaḱ reaḱ daṛe do axdxi monyj ar napaetege benaoḱ taea. Onate noa oktere fatty acid ńamoḱkan jomaḱ são sãote Ḍaktaraḱ solha lekate jomaḱko hatao jom jạruṛa, Ona chaḍa hõ gidrạ hoṛmore hećen tayom 3 candore Viṭamin A D C tahenkan jomaḱko jom ạḍi jạruṛa.

Proṭin Jomaḱko

Niạ oktere Gogowaḱ amdaj 70-100 gram proṭin jomaḱ ạḍi jạruṛa, Onate proṭin jomaḱ metaḱme: Bele,jel, Hako ar dạl emanteaḱ jom jạruṛa.

Ãs menaḱ aḱ jomaĺko:

Noa oktere ṭanḍite kosaḱ do ạḍi sạrịaḱ katha kana, Onate noako muskilanaḱ khon aosanoḱ lạgit́ jemon: araḱ caole,buṭ,hạriạṛ moṭor,jonḍra, aṛaḱ sakam eman jom hoyoḱa. Ona chaḍa hõ hamal hoṛmo oktere ạḍi bạṛti bạṛti daḱ ńui jạruṛa.

Cet́ cet́ko baron se baṅ jom jạruṛa:

Hamal hoṛmo oktere mońj tahen lạgit́ okako njomaḱ jom jạruṛa, onkage okako jomaḱ baron se baṅ jom jạruṛa ona hõ baḍae tahen jạruṛa.

  • Hamal hoṛmo oktere ca se kophi do ạḍi kom ńui jạruṛa, ente noa ko ạḍi bạṛti ńu lekhan hoṛmoren gidrạ bạṛić daṛeaḱa.
  • Noa oktere Jalapuriren hako jom do baron gea, ente nook jalapuriren hako redo ạdi bạṛti parod menaḱa ar onatelạćren gidrạwaḱ bohoḱ hataṅ reaḱ goṛhonre badhae hoe oco daṛeaḱa.
  • Noa oktere adha teke bele jom do ekalte barongea,noa okte mońjte baṅ isin jomaḱko jomlekhan hoṛmoren jạli gidrawaḱ kuskil se bạṛić hõe bạṛić daṛeaḱa. Onate noa oktere sanam lekanaḱ aṛaḱ sakam se joto lekan jomaḱ ko ạḍi ạḍi mońjte isin kate jom jạruṛa.

NB: Mońjte tahen lạgit́te jaoge cando cando Ḍaktaraḱ solha hatao do ạḍo ạḍi ge jạruṛa.




“So̠no̠tiaḱ So̠no̠t Dulạṛ”

Ḍoman do̠ rạput́ parko̠mre̠ gitić ar lutur bit́kate hõṛõ hõṛõ jhạlre̠ sereńe̠ ańjo̠m ńame̠da. Mońjte̠ ańjo̠m lạgit́ tho̠ṛae koṭko̠ṭoe̠na. Pusṭạuteye ańjo̠m ńamkeda sereń do̠ are̠ thir hape̠ye̠na. Sereń do̠ nonkage-

O̠ka cando dibi hoyoḱ

O̠ka cando kạli

O̠ka cando raj rãs do̠.

Bale̠ muluk dibi ho̠yo̠ḱ

Ambas re̠do̠ kạli

Kunạmi re̠ raj rãs do̠.

Hudis re̠ye̠ paṛaoe̠na, ce̠daḱ bae gunạno̠ḱa; e̠nte̠ dibi unumoḱ laha dinrege Ḍoman re̠n sadhe̠r gate koṛa Sushil ar So̠no̠ti tạkinaḱ bapla do̠ jail (hajot) duạr rege ho̠yo̠ḱ lạgit́ High courte hukumle̠t́a. Hukum le̠t́ae bapla re̠aḱ so̠mbat hõ je̠mo̠n High court mit́ mạhina bhitri re̠ko baḍae ocoye̠.

Bạrin ṭoṭha re̠aḱ ato kumbạ ṭolare̠n kuṛi koṛa Sushil ar So̠no̠ti. Rạsi ato kana, jo̠to̠kote̠ amdaj 200 (bar sae) gharo̠ńj santal ho̠po̠nko girobạsi akana. Ato khon onḍok to̠rage ḍhe̠na mạchi bajar ar primary school me̠naḱa. No̠a kumbạ ṭo̠la primary & High school khonge Sushil meṭtik pass tayo̠m mõṛẽ bochor tayo̠m So̠no̠ti do̠e pass le̠da. Mit́ ṭo̠lare̠n kin tahẽ̠kante̠ Sushil do̠ gate koṛa ko sãote̠ ar So̠no̠ti hõ aćre̠n gateko sãote̠ hilsạ hako le̠ka lo̠bo̠e lo̠bo̠e ko hijuḱ calaḱkan tahẽ̠kana. Sushil do̠ jaoge So̠no̠ti go̠ṛo̠ae kurumuṭu akada, ar no̠nka no̠nkatege tin reco̠e dulạṛ kede bae baḍae daṛe̠ada! Mit́ din bae ńe̠l le̠khan jiwire̠ mo̠ńj bae ạikạua. Ać school khone onḍoṅe̠n rehõ So̠no̠ti do̠ hiṛińge bae hiṛiń daṛe akadea. So̠no̠ti hõe sẽṛa idiḱ kante̠ mit́din bae sahaole̠t́te̠ Sushil do̠ aćaḱ o̠nto̠r reaḱ coko kathae lại so̠do̠r adea. Pạhil ańjo̠mkate̠ So̠no̠tiaḱ gunṭhi ar luṭi kin do̠ bo̠to̠rte̠ bogete̠ laṛaole̠na. Sushilaḱ dulạṛ re̠aḱ katha ańjo̠mkate̠ So̠no̠ti do̠ mõṛẽ siń mõṛẽ ńindạ bae jạpit́ daṛeaḱ tahẽ̠kana.

So̠no̠ti ar Sushil do̠ ho̠rte̠ calaḱre̠, bajarte̠ calaḱ re̠, kạmi kisnite̠ calaḱ rehõ ghane̠ ghane̠ kin ńapamoḱkan tahẽ̠kana. Unkinaḱ be̠bo̠harko ńe̠lte̠ Ḍoman do̠ gate̠ te̠ye̠ husiạr le̠de̠gea, Sushil paseć bam bujhạue̠da, ato gãotare̠n jo̠to̠ ho̠ṛ ge So̠no̠ti so̠ṅge amaḱ dulạṛ so̠mpo̠k do̠ko ńam akada. Dulạṛ re̠ye̠ unum akan Sushil do̠ Ḍomanaḱ katha tho̠ṛa hõ bae he̠tawat́ tahẽ̠kana. Sạrige So̠no̠ti ar Sushilaḱ dulạṛ re̠aḱ jo̠ So̠no̠tiaḱ ho̠ṛmo̠re̠ ńe̠l ńamena. So̠no̠ti re̠n go-baba kin ńe̠t́ena, ke̠kle̠se̠t́ e̠nte̠ ato mạńjhi ṭhen kin dạṛ idiket́a. Ato mạńjhi do̠ jo̠to̠ ańjo̠mkate̠ aćren jo̠g mạńjhi, paranik arko̠e ho̠ho̠aḱ koa; ańjo̠m baṛakate̠ kulhi duṛuṕ ho̠ho̠ lahare̠ koṛa ko kuli kedea He̠nda bạbu am do̠ So̠no̠tim dulạṛede kana se baṅ!

Sushil do̠e ro̠ṛ ruạṛat́koa, So̠no̠ti so̠ṅge do̠ ińaḱ jãhãnaḱ so̠mpo̠ḱ do̠ bạnuḱtińa. Mạńjhi haṛam do̠e me̠ngo̠t́ke̠da, ce̠kate̠ bạnuḱtamam me̠ne̠da? Ato gãotare̠n huḍiń khon haṛam buḍhi hoṛ hõko lạie̠da, am do̠ So̠no̠ti so̠ṅge ulue gutue e̠m tahẽ̠kana. Sushil do̠e me̠nke̠t́a, hẽ do̠ hẽ ge, to̠be̠ jãhãn mo̠n do̠ bạnuḱtińa, ar ce̠daḱ baṅ tahẽn tiń iń do̠ So̠no̠ti ińre̠n mise̠ra le̠kań ohmaedea. Jo̠g mạńjhi do̠ e̠kale̠ to̠ras ke̠t́te̠ye̠ me̠tadea, Sushil bạbu ce̠t́ am do̠ ale lo̠ṛo̠m benaoet́le̠a, co̠ṭ́te̠ uḍạuḱ cẽṛẽ kole̠ ńe̠l ṭhike̠t́koa, ar amaḱ urgạn do̠ bale̠ bujhạue̠t́a! Amge So̠no̠ti do̠m bhạrti ho̠ṛmo̠ akadea! Baba le̠k jo̠g mạńjhiaḱ no̠nkan katha ańjo̠mte Sushil do̠ e̠kal hape̠ geye tahẽ̠ye̠na.

Aema aema katha ko ro̠ṛ baṛake̠t́ tayo̠m mucạt́re̠ Sushil ko kulikedea, ce̠t́ to̠be̠ So̠no̠ti so̠ṅge ge amaḱ bapla do̠le̠ bo̠ndo̠bo̠sa! Thir do̠ thirgeye tahẽ̠ye̠na me̠nkhan bo̠ho̠ḱ do̠ bae ḍubuḱ le̠t́te̠ kulhi duṛuṕ ko go̠ṭa ke̠da. So̠maj re̠n mõṛẽ hoṛaḱ kathae be̠bataoke̠t́te̠ So̠no̠ti do̠ court re̠ye̠ mambla ke̠da. Go-baba sãote̠ ato gãotare̠n ko hõ court re̠ko teṅgoye̠nte̠ Sushilaḱ do̠ jabot hajot (jail) re̠aḱ hạkim do̠e hukumke̠t́a. Kạidi o̠ṛaḱ te̠ to̠l kate̠ ko idikedea, haere dulạṛiạ Sushil, thoṛa mẽ̠t́daḱ jo̠ro̠ḱ tuluć ge So̠no̠ti se̠će ko̠yo̠ḱke̠t́a, Katha baṅ ho̠ele̠n re̠hõ o̠nto̠r jiwi do̠ dhuk dhuko̠ḱ e̠ho̠ṕentaea. Hajot (Jail) re̠aḱ to̠no̠l re̠ tahẽn tinạḱ suk me̠naḱa, Sushil do̠ mo̠ńj te̠ye̠ aṭkar akada. Mõṛẽ bo̠cho̠r tayo̠m ge Sushil do̠ kho̠bo̠re̠ ko̠l ke̠da ma jãhã le̠katege hajot kho̠n do̠ or onḍokińpe. Ukil muktạr ar ạkilan ho̠ṛkoaḱ po̠ramo̠ste̠ baḍayena e̠ke̠n So̠no̠ti baplaye̠ chaḍa do̠ Sushil hajot (jail) khon chaḍao bae ńama.

So̠no̠ti do̠ gidrại ńamana, me̠nkhan mo̠ne̠ jiwire̠ duk do̠ he̠ḍe̠jo̠ḱtege tahẽ̠ye̠na. Gidrạ do̠ o̠ko̠e pạrise e̠maea? Baba ho̠po̠naḱ bicạr re̠ le̠k bicạr bae ńamle̠t́ re̠hõ ato gãotare̠n kodo̠ bako dea giḍi ledea. Go-babawaḱ bo̠ho̠ḱre̠ hamal bo̠jha do̠ ḍhe̠rge hamale̠na. So̠no̠tire̠n koṛa gidrạ do̠ teheń school calaḱe̠ e̠ho̠ṕ akada.

Sushil re̠n go-baba do̠ e̠kal asoḱ ṭayo̠ḱ So̠no̠ti takoaḱ o̠ṛaḱte̠kin ńir he̠ćena. Ce̠daḱ je̠, So̠no̠ti baplaḱe̠ rạmjạule̠n khange Sushil do̠ hajot (jail) khone̠ onḍo̠ḱ daṛeaḱa. Haere sirjo̠n manwa tho̠ṛa din lahage dulạṛ re̠aḱ bạṛićte̠t́ ar baṅ lạiago̠ḱ katha do̠ pasnaole̠t́a ar teheń do̠ jo̠to̠ dea bạgikate̠ ataṅe lạgit́ banar tiko laha akat́a! So̠no̠ti ać go-baba ar mõṛẽ mukhiạ ko baḍae ke̠t́re̠ kuṛi So̠no̠ti ko ne̠hõradea, koṛawaḱ nãwã jiṅgi ar gidrạwaḱ tayo̠m daram bhạlại hudis kate̠ Sushil baplaye hẽḱke̠da.

Bo̠cho̠r din paro̠mre̠ dibi he̠ćle̠n khange Ḍoman do̠ Sushil ar So̠no̠tiaḱ dulạṛ re̠aḱ kathae ro̠pha ruạṛa. So̠no̠ti-Sushil re̠n koṛa se̠će̠ be̠ṅge̠t́ le̠re̠ Ḍoman do̠ So̠no̠tiaḱ so̠no̠t dulạṛ ge̠ye ńe̠l ńamakat́a.