Mother Teresa 

Hoṛmore lil paṛ ponḍ kićrić. Nui Manotiạ Maejiu aḱ tire mit́ṭen kićrićte benao beg, Bostiren reṅgeć-nacar kạṭić gidrạko uni ńel teko ńir hijuḱa. Uni Manotiạ Maejiu do onkoe hobor rakaṕkoae, dulạṛ koae. Kićrić reaḱ beg khon biskuṭ onḍoṅ katei emakoa. Uniaḱ ńutum do khạṭige bon baḍaea cet́ kana mente. Uni doe hoyoḱ kana Mother Teresa. Mother Teresa aḱ janam do hoelena 1910 serma reaḱ 26 August Mecedonia ńutuman disom reaḱ rajdhạni Sckopje ńutum naṅgrahare. Uniren apat́ ńutum do Nikoa ar ayo ńutum do Drana Bojaxhiu. Onkoaḱ pạhil janam disom do Albenea. Janam tayom uniaḱ ńutum do Gonja Agnes. Albenea pạrsite Gonja reaḱ torjoma lekhan do “Baha se Bhuṭạḱ baha”. Gogo baba ren mõṛẽ (5) goṭen gidrạ modre nui doe tahẽkana sanam khon kạṭić.

Onkoaḱ gharońj do besge calaḱkan tahẽkana. Uni ać baba doe tahẽkana Bebosa se bạnij beparić. Oṛaḱ sorrege mit́ṭen dokan tahẽkantaea. Gonja aḱ umer 12 serma okte re ać baba doe goćlena. Inạ tayom onkoaḱ gharońj do ạḍi kosṭote paromoḱ kan tahẽkana. Gidrạ hara rakaṕ ko reaḱ dạyik do ać gogo, uni do suite kićrić cetanre baha (naksa) benao kate ona ạkhriń kate gharońje calaoet́kan tahẽkana. Kạṭić umer khonge Gonja do reṅgeć-nacar ko cetan re jahanaḱ cekae reaḱ kurumuṭu se sana tahẽkantaea. Uni do Loreṭo sister sangharei jopoṛae ena. Sikhnạt hameṭ okterege uniaḱ nawa ńutum do sister Teresa hoyen taea. Un khonge uniaḱ dạyik ar kạmi ńelte noa ńutumko dohoket́taea. Manwa jotonko reaḱ monsubạ se motlob iạte uni do 1929 serma reaḱ 6 tạrik Kolkatai hećlena. Sister Teresa do pạhik dạyike ńamkeda sent Merise Bangla te paṛhao kan iskul re Geography se Bhugol ar dhorom bisoire paṛhaoko lạgit́.

Uni do ạḍi mońje paṛhaoet́ko tahẽkana. Kuṛi gidrạko aema eneće cet́ ako kan tahẽkana. Eneć somoe gidrạko modre kạṭić jhogṛa hoelen khan uni doe galmarao sapha kata ko tahẽkana.1944 serma re uni do ona iskul re Principal ko doho kedea. 1948 sermare Mother Teresa do loreṭo sãotae bạgiada. Uniaḱ kusi sana do tahẽkantaea bostiren reṅgeć hoṛko niạ kạmi reaḱ. Onate uni do nạrse training sẽṛãkeda. Inạ serma reaḱ 21 December cando uni do Kolkate reaḱ bostikoe hirikeda. Ńelket́ koae reṅgeć hoṛko tinạḱ duk-kosṭo jion ko khemaoeda. 1949 serma reaḱ January cando reaḱ pạhil haptare Teresa do apnar kusite kạmi gãota (Secchasebi Soṅgoṭhon/ volunteer organization) reaḱ goṛote Kolkata reaḱ Motijhilre mit́ṭen Dispensary ar mit́ṭen iskule ehoṕkeda.

Uniaḱ pạhil class room se paṛhao oṛaḱ do tahẽkana mit́ṭen dare buṭare ar blackboard hisạbtei beohar jaṅga latar reaḱ hasa. Ona bostiren gidrạko do ona iskulte calaḱ reaḱ ạt ńamkate ạḍi ko kusiena. Mother Teresa arhõ gidrạ ńańame ehoṕena. Uniaḱ kạmi ńelte uniren ge thoṛa paṛhaoḱ kan gidrạ uni são kạmikin ehoṕena. 1950 serma Kolkata ren Arch Bishop Mother Teresa hotete Missionary of charity e ghosona keda. Noa do Mother Teresawaḱ nawa sister sãota. 50 serma sećte Kolkata naṅgraha reaḱ hor kore (foot path) hajar hajar hoṛko bosotoḱ kan tahẽkana. Ar onko mod khon din hiloḱ aema hoṛ doko gujuḱ kan tahẽkana. Okte okte sister ko do hor aṛe kore bosti kore nonkan ruạḱ kan hoṛko ńelet́ko tahẽkana. Onkoaḱ hoṛmo do ghao akana. Okoe koaḱ hoṛmo do ghaote so kana, nonkan hoṛ kodo begor joton teko goć koḱa. Nonkan somoe Mother Teresa do mit́ṭen oṛaḱe sendra kana one okare joton daṛe keko jateć onko do thoṛa joton ńamkate corporation do Kali Mandir aṛere mit́ṭen ashrai kendro (Selter Center) Mother Teresa aḱ kạmi lạgit́ danadea.

1952 serma reaḱ 22 August Mother Teresa Kạlighaṭ ńutuman jaegare rog-ajaṛre paṛaoḱkan hoṛko lạgit́ pạhil oṛaḱe benao keda. Sapha mon ( Nirmol Hridoy) onḍeniḱ mit́ṭen rogie menleda, iń do hor kore mit́ṭen janwar lekań jioniń khemao leda. Menkhan nitoḱ do gujuḱiń duṛuṕ akana mit́ hoṛ serma goḍet́ leka dulạṛ ar joton ńamkate. Mother Teresa ar aćren sister ko do bosti ńel calao kate noṅkan aema gidrạko ńamet́ko tahẽkana okoe do jom begorte pusṭi reaḱ okulạn reko paṛao akana. Cedaḱ je onkoren go-baba do ạḍitet́ ạḍi reṅgeć ko tahẽkana. Onkoaḱ baṅ kulạḱ kan tahẽkana mit́ sańj jom.

Teresawaḱ kạmi ńelte Roman Katholi church ren kuṛi ko hõ gogo dulạṛ lekan re hijuḱ akoaḱ monsubạ ko sodor keda. 1959 salre Mother Teresa do Ranchi calao kate sister ko soṅge kate mit́ṭen  ashrome jhić keda. Ona tayom Delhi, Mumbai ar jhansisre ashrome benao rakaṕkeda. Enạ tayom goṭa bharot (India) disomre ashrom benao rakaṕ ko ehoṕkeda. Uniaḱ ona bhage kạmi ńelte bahre disom khon hõ ashrom benao lạgit́ hohoe ńamleda. Hoho ńamkate 1965 serma re pạhil bhagre disom Venejuela re aćaḱ ashrome benaokeda. Ona disom rehõ reṅgeć hoṛko liạ kạmie ehoṕkeda. Lạṛhạite dhaṅladhas akan Baṅgladisom rehõ kạmi lạgit́ uniaḱ manwawaḱ jaṅgae doho keda. Sister ko soṅge kate uni do 1972 sermare ( puran Dhaka) Dhaka reaḱ Islampur rege hećena. Noa disom ren aema reṅgeć ṭuạr gidrạ koaḱ dạyike hatao keda. Nitoḱ do goṭa Baṅgladisomre Mother Teresa sister sãota reaḱ 11 goṭen ashrom menaḱa. Onko dp ṭuạr, rengeć protibondhi gidrạko joton ar oloḱ paṛhao seć sẽṛãko lạgit́ko kạmieda.

Mother Teresa aḱ kạmi do dhạrti reaḱ aema disomre pasnaoena. Uni do jạti dhorom, joto lekan hoṛ ṭhen mit́ oporoman maejiu kanae. 1979 sermare Mother Teresa do Nobel siropae ńamkeda. Unrege uni do goṭa dhạrtire 7 sae reaḱ khon hõ bạṛti siropae ńamleda. 1997 serma reaḱ 5 September cando Kolkatare Probhu tiregeye jirạuena. India sorkar do disom reaḱ dhara lekatei topa kedea.