Ponea Ḍaṅgra Ar Tạruṕ

Noa golpo do kana ponea Ḍaṅgra babotre. Pea do hende, ar mit́ṭen do ponḍ. Onko Ḍaṅgra do bir gajaṛre mit́ṭen oṛosoro ṭhạ̃ireko tahẽnkan tahẽkana. Okare do haḍrap janwarkoaḱ tahẽn ṭhạ̃i kan. Onko do nirạite jion khemao lạgit́ge mit́ tulućko tahẽna. Nonkate onko do akoaḱ jion jingiko khemaoet́ tahẽkana.

Mit́din hende Ḍaṅgrako mit́ joṭena. Ado ko menkeda nui ponḍ Ḍaṅgra do abon lạgit́ muskil dosa hoe daṛeaḱa. Ente abo do bon hendegea onate cele bạirige ńindạ ńutre baṅko ńel ńambona, Menkhan uni do algatege ńel ńamoḱa. Abo hõ nui khạtirtebon saṕ ńamoḱa. Dela uni Ḍaṅgra do aboaḱ dol khon bon oḍoḱkaea. Inạkate abo pe hoṛge mit́ joṭbon tahẽna. Ado menket́ lekageko kạmikeda. Un hiloḱ khonge hende Ḍaṅgra do ponḍ Ḍaṅgra ko bạgiadea, pea Ḍaṅgra do mit́ aṛereko tahẽna ar bicara ponḍ Ḍaṅgra do eṭaḱ aṛere.

Onḍenić mit́ṭen Tạruṕ do Ḍaṅgrawaḱ nonkan beohar ńelte aṭkarkeda, ar uni ponḍ Ḍaṅgra cetanrege jhapṭaoena. Tinre Tạruṕ do ponḍ Ḍaṅgrawaḱ jel gerate jomet́ tahẽkana, unre hende Ḍaṅgrako do bako baronledea. Onko do akoren boehawaḱ gujuḱ ekal kajakte beṅget́ urićkateko ńeljoṅkan tahẽkana. Inạ dosar ńindạge Tạruṕ do arhõ onko hende Ḍaṅgra cetanre jhapṭaoena, ente onkoaḱ daṛe do kom akan tahẽkana. Ona iạte Tạruṕ do mit́ṭen hende Ḍaṅgra algatege idikedea. Onkage ona dosar ńindạ do Tạruṕ lạgit́ arhõ algayena, ente eken barea Ḍaṅgra menaḱkina.̣ Tạruṕ do ạḍi usạra ar mit́ṭen Ḍaṅgrae jomkedea. Mucạt́re mit́ṭene sarećena. Uni Ḍaṅgra do botorte hante nahte dạṛ baṛaet́ tahẽkana. Menkhan cele goṛoićge bạnuḱkotaea. Tạruṕ doe bujhạukeda, mit́ okte nui ḍaṅgra do laṅgakateće bindạṛoḱa, onate uni do rạskạte ạcur baṛae kana. Opsor ńamkate okte nạpitre uni Ḍangra cetanre hõe jhapṭaoena.

Mucạt́re Ḍaṅgra do mit́ṭen kathae roṛkeda, “iń do enhiloḱge jomaḱiń hoyena, oka hiloḱ do ponḍ Ḍaṅgrae jomkede. Enḍekhan Ḍaṅgra doe bujhạu akat́ tahẽkana, Enhiloḱ onkan muskil dosare ponḍ Ḍaṅgra bae goṛowadea, onkate aćaḱ gujuḱ reaḱ hor hõ aćtege benao joṅana.




Mit́ṭen Biji Ar Gidrạwạḱ Golpo

Mit́ṭen maejiue tahẽkana. Uni maejiuren mit́ṭen ạsul Biji tahẽkantaea ar uni cetanre ạḍi pạtiạr do tahẽkantea. Mit́din uni maejiu do aćren gidrạ Biji aḱ jimạre doho oṭokedete ać do bahrete calaoena. Ado oṛaḱ khone oḍoken inạ mit́ ghạṛi tayom oṛaḱre mit́ṭen Bińe boloyena. Khan biń ńelte uni gidrạ do botorte raraḱe dhurạuena.

Khange Biji do Biń cetanre hamlakeda metaḱme Biń sãote lạihạiye ehoṕena. Ạḍi ghạṛić lạṛhại tayom Biń doe goćena. Inạkate uni Biji do onkage mãyãmte mocatae jodbodao akan dosarege oṛaḱ duạrre teṅgokate uni maejiu tạṅgire tahẽyena. Tinre maejiu do oṛaḱre hećena, unre ńelkeda Biji do mãyãmte jodbodao akana. Ado uni maejiue hudiskeda paseć Biji do aćren gidrại ger akadea. Onate usạra mit́ṭen ṭukućte Biji dal akhamkedete goćkedea. Menkhan tinre oṛaḱe boloyena, ńelkedeae gidrạ aṛere mit́ṭen Bińe goć akana. Ado uni maejiu bogete kastaoena.

Sikhạuna: Jãhãnaḱ kạmi lahare pạhilte ona babotre guni bhạbi jạruṛa. Ente okaṭaḱem kạmiet́kan ona do ṭhika se baṅ? Baṅkhan ona lạgit́ tayomte kastaoḱ chaḍa ar jahan upại baṅ tahẽna.

 




Sontor

Jisui menkeda, manwako do alope botorakoa, Soetan hõ alo. Eken Isor botoraepe. Manwa ar Soetan do manwawaḱ hoṛmoe nosṭo daṛeaḱa, menkhan atma do bae nosṭo daṛeaḱa. Isor do atma nosṭo reaḱ daṛe menaḱtaea. Ar hõ Isor do manwako jaejug jione em daṛeakoa. Ona iạte manwawaḱ atma nosṭoḱa tinre ona  norok sengelre khadle ocoḱa. Mạsire pạtiạu akan manwako Soetan botorae reaḱ jạruṛ do bạnuḱa. Aboaḱ do pạtiạu dohoe hoyoḱ tabona je mimit́ biswạsiko okoe hõ Isor ṭhen khon bako begar daṛeabona.

Isor atma nosṭo reaḱ khomota menaḱtaea. Eken ona moto do baṅ joto lekanaḱ ektiạri nosṭo reak daṛe menaḱtaea. Menkhan Isor aćaḱ sirjon cetanre daṛe do bae uduga. Uni do aboren dulạṛić baba kanae. Ghaṛwa cẽṛẽ tinạḱ kạtić ar ạḍi kom dam tako, enhõ Isor do unkoe jotonet́koa. Aboaḱ bohoḱ reaḱ uṕ Isor doe baḍaea. Aboaḱ kạṭić kạtić babot rehõ Isor do kheale dohoeda. Onatege Isor aćren gidrạ ko tinạḱe jotonet́koa.

Phạrisikikoko meneda, Jisu do Soetanaḱ daṛete kạmiyeda. Menkhan noa do sạriaḱ kana, Jisu do Isoraḱ Atma daṛete kạmiyeda. Ar uni Atma doe hoyoḱkana ‘Sonot Jiu’. Ar ona karontege Phạrisiko do Sonot Jiu do Soetan menteko ganaoedea. Noa iạtege Jisu do Sonot Jiu babotre henosta katha roroṛ ko doe sontoret́koa. Ar jãhãe Manwa Hopon birud re kathae roṛ, ikạḱtaea, menkhan jãhãege Sonot Jiu birudreye roṛ, uniaḱ do baṅge ikạḱtaea, noa jug rehõ baṅ ar dara kanaḱ re hõ baṅ”. Mathae 12:32

“Ona iạteń metape kana, manwako do sanam kại ar henosta ikạ takoa. Menkhan Jiu reaḱ henosta do baṅ ikạḱtakoa.” Mathae 12:31

What is blasphemy against the Holy Spirit?

Sonot Jiu birudre henosta do hoyoḱ kana, Mạsi babot, Uniaḱ katha babot, kại reaḱ cehaona babot, ar Sonot Jiuaḱ goha kạmi reaḱ badha em ar baṅ manao ( Johon 16: 7-11). Onate jãhãege Sonot Jiu bako ataṅe ar uni birudreko teṅgo lenkhan, uni do Sonot Jiu khon aćtege pharakoḱ kana ar kại ikạ ńam lạgit́ ạte at eda.

Isor Sonot Jiu daraete hohoabon kana. Judi abo jãhãege Sonot Jiu  babo aṅgoce ar babo mẽt́ luturae, enḍekhan Isor hõ abo bae hohoabona. Tayomte Isor seć khon jãhãn daya, ar ikạ do babon ńama. Manwako Sonot Jiu daraete Isorko baḍaedea. Joto Manwako Sonot Jiuaḱ kạmi hotete kại aṅgoć ar kại ikạ ko ńameda. Onate Sonot Jiu do manwa ar Isor talare sako lekae kamiyeda. If we destroy the bridge, our hope of salvation, our hope of entering the kingdom of God will be lost.

Tinre abo bhage sombat bo procareda ar nawa celakobo tearet́koa abo soṅgete Sonot Jiu menaea. Ar jãhãege maraṅ muskilreko paṛaoḱ kana Sonot Jiuge onko rukhiạḱ lạgit́e goṛowako kana. “ Ente unre cet́ roroṛ hoyoḱa, ona do Sonot Jiugeye cet́apea.” Luk 12:12.




Meskoć

Meskoć

Barea Ńu Bubul Hoṛkin Torkoḱ Kana-

Ạḍi kajaḱkin torkoḱ kana.

Mit́ hoṛe meneda, sermare barea cando kin ńeloḱ kana. Eṭagić doe meneda, pea. Ar mit́ṭen ńu bul hoṛ ona aṛete sen paromoḱkan tahẽkana. Ado unikin hohoadea. Inạkate unikin kuliede kana, mase boeha am pạri lại tabonme, sermare tinạḱ cando ko ńeloḱ kana?

Uni hoṛ do harephare serma seće beṅget́ rakaṕkeda are mengot́keda, okaṭaḱ pantere?




Mit́ṭen Raj Aḱ Dulạṛ Kạhni

Mit́ disomre mit́ṭen Raje tahẽkana. Raj mahalre ạḍi utạr golam golamini hõ ko tahẽkana. Raj do joto ko sãote mońje beoharet́ tahẽkana, menkhan mit́ṭen golamini do ạḍitet́e dulạṛedekan tahẽkana. Noa babotre Raj mahalre aema hoṛ aema lekan bạṛić se baṅ ganoḱ kathako roṛet́ tahẽkana. Raj ren mit́ṭen gate koṛae tahẽkana. Mit́din uni do Raje metadea, E gate, baḍaeam se baṅ, am birud porjako ạḍi bạṛićko ropoṛkana? Raj doe menkeda cedaḱ? Ado gatetae doe metadea, noa mahalre nunạḱ mońj mońj kuṛi menaḱkoa, onko baṅkate mit́ṭen golamini sãote sompokrem joṛao mit́ena?

Unre Raje menkeda, ma mit́ṭen akhṛa bondobos tabonpe, noa bondobosre mahalren joto cehra se mońj kuṛiko hõ seṭerko tahẽna. Ado nonḍe khon okoe iń kusiae unigeń baplayea. Raj aḱ katha lekage mit́ṭen akhṛa do bondobosena. Khan ona akhṛare Raj mahalren joto cehra ar mońj mońj kuṛiko seṭerena. Noa aste, baṅma Raje kusilen khane baplakoa mente. Okte nạpitre Raj ar uni golamini selet́ joto hoṛko seṭerena. Raj do joto dhon dạulat, sona, rupạ emanteaḱ ać samaṅre dohokeda.

Inạkate Raj doe menkeda, iń do tayomteń bachaoea okoeiń baplayea mente, ma nit do pạhilte apeaḱ kusi sana leka okoe oka sompot jạruṛae hataojoṅpe. Noa katha ańjomte Raj mahalte tinạḱ hoṛko hećlen onko joto hoṛ do apnaraḱ kusi sana leka dhon dạulat, sona, rupạ ko hataokeda. Menkhan uni golamini do okaṭaḱge bae hataoleda, eken Raj aḱ horoḱ bandenaḱe saṕkeda. Tinre joto hoṛ ko hatao sạtkeda, mucạt́re ńelena uni golamini do cet́ge bae hatao akada. Uni do Raj pheḍre senkateć Raj aḱ horoḱ bandenaḱe saṕ akada. Ado joto hoṛko metaekana, E golamini, am ma ạḍigem nacarge, ạḍi utạr jinis hõ jạruṛama, menkhan cet́ hõ hatao baṅkate Raj aḱ horoḱ bandegem saṕ akat́ do? Khan uni golamini doe roṛ ruạṛkeda, ape joto hoṛge sompotpe hatao akada, menkhan iń do sompot ren mạlikiń hatao akadea. Iń do noa sompot mạlikreniń hoyoḱa, ar nui mạlikreniń hoelenre joto sompotge ińaḱ hoyoḱa. Onate Raj aḱ horoḱ bandenaḱgeń saṕ akada. Ado unre Raje menkeda, nitpe bujhạu daṛeaḱkana, nunạḱ mońj mońj kuri tahẽkate cedaḱ nui golaminiń dulạṛede kana? Ado joto hoṛko menkeda, hẽ bujhạukedale.

Sikhạuna:Nonkage abo hõ dhạrti reaḱ sompot hameṭre bhiṛ bon tahẽnkana. Menkhan mit́ dhao hõ babon hudisa je, noa sompot ren mạlik okoe kane, uniren bon hoelen khan, jotowaḱge aboaḱ hoyoḱa.




Mit́ṭen Kuṛi Iń Dulạṛkedea-Gel bar Aḱ Porbo

 Dulạṛiạ boeha,

Holanoḱ seṭerạdiń amaḱ ciṭhi ńutumte aema johar. Noa khon eṭaḱ jãhãnaḱte bạṛti ohoń rạskạlena. Sabas! Judi ṭhikiń bujhạu daṛeam kan khan iń menkea, nitoḱ do dulạṛre ṭhikem paṛao akana. Sisirjạuić iń gunmanao joharae kana je noa aṭkare em akawat́mea. Hẽge, khạṭiń baḍaea je pạtiạure amaḱ nãwã taṛamre Sisirjạuić do harephare bae kạmi hoda.  Jãhãtis do sombhuri cet́abona mente ar tạṅgi ocobona mente ar abonaḱ pạtiạu biḍạu aṭkar lạgit́ hõ ḍher dine tạṅgi ocobona. Judi amaḱ koejoṅ unạḱ usạra ar unạḱ saphaye goṅket́ khan amaḱ nãwã jibon reaḱ laṛkhaṛaoḱ kan pạhil taṛam hatao tuluć udgạume motlob menaḱa. Menkhan uni do mit́ kạmi menaea jaoge am sorre menaea cahe am onam bujhạuet́ cahe baṅ. Asoḱạń amaḱ in borore oka dhak dhakem ạikạuet́ ona do tahẽakan tahẽntama.

Nit ma cuṭ cuṭ baḍae sanań kan ar mit́ dhao kuli ocowạńme. Nui kuṛi doe okoeṭaḱ kana? Celewaea? Dayakate lạiạńme oṛe oṛpat́ ceka lekate nui dut sãote dom cinhạpena. Cet́ uni hõe dulạṛet́mea? Noa oramaḱ uniren eṅgat apat sãotem galmaraokeda? Noa oramaḱ do iń purạukea? Ona lạgit́ binti sapṛao iń ehoba? Dayakate usạrate roṛ ruạṛ emạńme!

Noage,

Amren Dulạṛiạ

Gate




Lubhiạ Pusi Ar Geḍe Aḱ Golpo

Ạḍi din laha reaḱ katha. Mit́ṭen atore buḍhi hoṛe tahẽkana. Uniren do mit́ṭen Pusi ar thoṛa Geḍe ko tahẽkantaea. Onko Geḍe aḱ bele ạkhriń katećge ạsuloḱkan tahẽkana. Mit́din buḍhi aḱ oṛaḱre peṛako hećena. Onate buḍhi do ạḍi cintạre paṛaoena ente peṛa jom ocoko lekan jãhãn ututeaḱ oṛaḱre bạnuḱa.

Mucạt́re mit́ṭen upạiye ńamkeda. Buḍhi do mit́ṭen Geḍe goćkedea are isin basaṅkeda. Unre Pusi do jel jom reaḱ ạte sendrakan tahẽkana. Tikinena, peṛako hõ jojomko duṛuṕena. Pusi do onko peṛa sećte ghane ghane ạcuroḱ kana. Ar mẽao mẽaoe raḱeda. Uniaḱ raḱte peṛa do mit́ kuṭrạ jaṅ jom lạgit́ko emadea. Pusi do ona jaṅge bogete hạmbuṛate jomkeda. Ar mone monete bhạbitoḱ kana, jaṅge nunạḱ sebel kana jel do jạnić artet́ge sebela. Cedaḱje Pusi do noa lahare tisge Geḍe jel bae jom akat́ tahẽkana. Onate jel jom aste arhõ peṛa pheḍre duṛuṕena.Thoṛa ghạṛić tayom peṛa do arhõ uni Pusi mit́ kuṭrạ jel ko emadea. Em sãote Pusi do harephare ona jel-e jomkeda are bhạbitoḱ kana nonkan jel do tisge bạń jom akada. Onate Geḍe jel reaḱ sebel soṛom baṅge hiṛiń daṛeaḱkan tahẽkana. Tạṅgire tahẽna arhõ tis peṛako hijuḱa mente.

Menkhan aema din calao idiyena enrehõ cele peṛage bako hećlena. Onate Geḍe jel hõ bae jom ńamleda. Ać samaṅre pukhrire Geḍe paera ńelte lobge bae sambṛao daṛeaḱa. Ado Pusi doe hudisena cekate Geḍe jel-e jom ńama mente. Mit́din Pusi doe goṭakeda, jãhã lekatege pukhri khon mit́ṭen Geḍe saṕkateće jomea mente. Menkhan Geḍe sasaṕ alga katha do baṅ kana. Ente jao ghuṛige Geḍe ma daḱreko tahẽn. Un khon Pusi do khạli pukhri sećge nońjorkaḱa. Ar pukhri aṛe aṛetege ạcur baṛaea ar tạṅgire tahẽna tinre Geḍe ko rakaboḱa.

Mit́din do Geḍe pukhri khon rakaṕkate ghuṭureko duṛuṕ akana. Onko ńelte Pusi do bogete kusiyena ar muluć mạchi landakeda. Ado mone monete bachaoet́koa okoeṭaḱ bạṛtiko sebela mente. Mucạt́re pusi do moṭa mạchi Geḍe ńelte deare don dećena. Un dhạbićte Geḍe do pukhirreko ńir pheḍena. Ar uni Geḍe do Pusi deare tahẽkatećge ać hõ daḱre ńir pheḍena ar pukhri tala sećge paera senena. Pusi do paera bae baḍaea. Onate muskil dosare paṛaoena. Geḍe do phundi katećge pusi sạjạiye emaea mente ghane ghane unumoḱe dhurạuena. Khange uni Pusi do unumoḱ kana ar daḱe ńuieda. Onkate pusi do Geḍe jel jom hõ baṅ hoelentaea. Mit́ jokhen pukhri daḱrege unum goćena.  




SSC Biḍạu Reaḱ Jo Sodorena

Teheń Aṭhwar 12 May 2024. Nes bochor reaḱ SSC ar ona man reaḱ biḍạu jo do sodorena. Setaḱ 10:15 baja okte Sikhnạt montri Mohibul Hasan Chowdhury ar Board ren Chairman ko do biḍạu reaḱ jo Maraṅ montri aḱ tireko soprotkeda. Pạhilte Maraṅ montri hotete biḍạu jo kạmihora do uḍhạuena.

Inạkate joto Sikhnạt ṭhãona ar Sikhnạt  board reaḱ website re mit́ dhaote biḍạu jo do sodor akana. Pạṭhuạ gidrạko do nit algatege  sikhnạt board reaḱ website educationboardresults.gov.bd re akoaḱ jo ko baḍae daṛeaḱa.

Calaoen 15 February SSC ar ona man reaḱ biḍạu do ehoṕlena. Ona biḍạure goṭa disomre pe (3) hajar eyae sae (700) goṭen center re bargel are (29) hajar eyae sae pegel mõṛẽ (735) goṭen sikhnạt ṭhãonaren pạṭhuạ biḍạureko selet́lena. Ar moṭre 20 lakh 24 hajar 192 goṭen gidrạ do biḍạuko emleda.




Ceṭer Ńurtei Goćena Nachole Mit́ Hoṛ

Chapainawabgonj jilạ, Nachole upạjilạ re hoṛo khetre kạmikan okte ceṭer ńurte mit́ hoṛe goćena. Teheń Lukhibar (09 May) tikin 12:45 baja okte Upạjilạ reaḱ Rajbari Hat ṭoṭha reaḱ Mohamodpur Jalmachkuṛi atore noa ghoṭna ghoṭao akana. Uniaḱ ńutum do Komol (27). Ar apat́ ńutum do Botris Barowar. Noa khobor doe baḍae ocoakada Nachole upạjilạ ren OC (Officer in charge).




Pea Lelha Hoṛaḱ Golpo

Mit́ atore pea lelha ko tahẽkana. Lelha ma lelhage, menkhan ạḍi bạṛti lelha. Mit́din onko oṛaḱren hoṛko goṭakeda noko lelha do ato khongeko lagakoa mente. Sạrige mit́din do pea lelha mit́ dhaote ato khonko oḍokket́koa. Becara onko lelha do ato khon onḍokente mit́ṭen dare umulreko jirạuena. Ado ko galmarao goṭakeda, jãhã sạńgiń disomko calaḱma mente. Onka leka onko lelha do gaḍa nala, dorẽao ko paromkate mit́ṭen nawa atoteko rakaṕena. Nawa atore mit́ṭen maraṅ utạr oṛaḱko ńel ńamkeda. Onko lelha hoṛ khojko hataoket́re baḍaeyena baṅma ona do mit́ṭen Mahasoe hoṛaḱ oṛaḱ kana. Inạ jokhenge Mahasoe do enege Iskul-e calaḱa mente sapṛao akana. Khange onko lelha doko calaoente Mahasoe aḱ jaṅgako hạṛuṕket́taea. Ado Mahasoe doe mengot́keda, aṛaḱkạńpe, Iskul calaḱiń bilomoḱ kana. Enrehõ onko lelha do bako aṛaḱledea. Onko lelha do memenko dhurạuena, E Mahasoe eṭaḱ ato khonle heć akana, ma daya kate tahẽn ṭhạ̃i emawaleme baṛe.

Mahasoe doe mengot́keda, ṭhikgea ṭhikgea. Iskul khon ruạr kate sanamaḱiń bebosthaea. Oṛaḱre eṅgań menaea. Do enḍekhan onḍege jom ńũ haṭarpe. Oṛaḱre thoṛa kạmi menaḱa ona hõ sạitạukaḱpe. Ona menkate Iskule mohnḍayena. Khange lelha do uni buḍhi gogo ṭhen daḱ mạnḍi daka, khạjạṛi, berel mạṛić mesalkate lać perećko jomkeda. Inạkate buḍhi ko metaekana, cet́ kạmi menaḱa? Buḍhi gogo doe menkeda, do um saphaḱpe ar mil khon pe ṭukuć jom sunum ạguipe. Onkage onko lelha doko um saphayena ar sunum ạguko senena. Hasa reaḱ kạṭić kạṭić ṭukućte sunum ante enege oṛaḱko ruạṛ kana, ackage horre maraṅ utạṛ baṛe dareko ńamkeda. Ona baṛe darere thoṛa ko jirạuḱa mente sunum ṭukuć do otreko dohokeda arko duṛuṕena.

Tinre jirạukate ona ṭukuć sećko beṅget́keda unreko ńelkeda baṅma ona pea ṭukućrege kombṛo bolokate ko duṛuṕ akana. Menkhan ona ṭukućre do cele kombṛoge bako tahẽkana, akoaḱ umulge ṭukuć sunumre ńel ńamoḱkan tahẽkana. Onko lelha do kombṛo hudiskate hasa ṭukuć kajakteko dalkeda. Dal dalte ṭukuć doko posaḱkeda ar joto sunum do hạṛić cabayen khan eken tige oṛaḱko ruạṛ hećena. Ạyuṕ okte Mahasoe do ghoṭao akan jotowaḱ kathae ańjomket́ khane metat́koa, gapa joto hoṛ pe bojha rohoṛ sahan bir khon ńam ạguipe, noa dope daṛeaḱa se baṅ? Noa katha ańjomkate jom ńũ kate lelha doko jạpit́ jirạuena. Dosar hiloḱ Mahasoe do arhõ Iskule senenre lelha hõ birteko senena. Inạkate joto hoṛ sahan bojha dipilkate oṛaḱko hećena. Buḍhi do un joheć khạjạṛi atayet́kan tahẽkana. Lolo setoṅte buḍhi doe laṅga akan tahẽkana. Ṭhik inạ okterege lelha do hećkate kikiạuko dhurạuena, okare sahanle dohoea? Mit́ rogoṛ sãhẽt́ pichạ inạ kathageko menet́kana. Onkoaḱ kathate buḍhi doe raṅgaoente mengot́keda, jaega bape ńameda? Ińaḱ bohoḱre dohoepe. Khange onko lelha do buḍhi aḱ katha lekage dipil akat́ bojha sahan aćaḱ bohoḱreko giḍiket́ torage buḍhi doe goć hapeyena.

Tinre Mahasoe oṛaḱe hećena, ạḍi bạṛić dosa do hoe akana. Cedaḱ je nonkan lelha doe ṭhạ̃iakat́ko? Adoe raḱ homor baṛakeda ar onko lelhae metaḱkoa do gaḍa seć idikate topa oṭokaepe. Noate judi thoṛagan rehõ kại ikạḱtape. Khange tale sakam reaḱ cạṭạinire buḍhi aḱ hoṛmo tolkate gaḍateko calaoena. Calaḱ calaḱte tinre coṅ buḍhi do ona caṭạini khone ńur akana bako tạṅkhi akada. Gaḍa seṭerkate ko ńelkede buḍhi gogo do bạnuia. Unre lelha do kikiạuateko menkeda okayenae nui buḍhi do? Adoko hudiskeda paseće jiwet́ beret́ena are oko akana.

Onate uni buḍhi saṕ ạguye lạgit́ arhõ ato sećge taṛamko dhurạuena. Calaḱ calaḱte eṭaḱ mit́ṭen atoteko seṭerena. Ona atore mit́ṭen buḍhi hoṛ oṛaḱ bahrekore jojoḱkan tahẽkana. Inạkate uni buḍhi jormoṭ saṕ ạgukateko topakedea. Ạyuṕ okte Mahasoe ṭhen hećkateko lạlạikana, teheń do Mahasoe ạḍi kajakle khaṭao akana. Buḍhi gogo do tale sakam cạṭạini khone dạṛleda. Tinạḱ haron kosṭote saṕ ạgukatele topakedea. Mahasoe do onko lelha hoṛaḱ katha ańjomte hahaṛayena. Adoe metat́koa aemape kạmi akada. Are hudiskeda nonkan lelha do okarege bạnuḱkoa. Noko do ar bạń dohokoa. Ente dhape dhape kạmiko bạṛićeda ar muskil dosare paṛaoḱ hoyoḱ kana. Onka hudis baṛakate sạrige laga ńirket́koa. Khange onko lelha hoṛ do arhõ eṭaḱ ato sećko mohnḍayena.