Mask Begor Bahre Seć Oḍoklen khange Ḍanḍom

Mask begor bahre seć oḍoklen khange ḍanḍomet́koa ko me̠nte Jonoprosason Protimontri Farhad Hosen do̠e baḍae ocoakada.

Uni do̠e me̠nket́a, Mask begor bahre jãhã se̠n calaolen khange Mobile court hotete ḍanḍom hoyoḱa. Sanamko niropon hoṛmo tahẽn lạgit́ oka ạn-ạriko jạri akat́ onako manao ganao hoyoḱa. Hola So̠mbar (24 February) socibaloy re Farhad Hosen do̠ noa kathae me̠nket́a.




Meskoć

Meskoć

Monṭu ren boeha Cinṭu do̠e at́ akana-

Monṭu: Sir, iń boeha sendratey ńamoḱgea too?

Polis: Cet́ge alom bhabnaḱa. Hola ḍahar aṛe re am boehawaḱ moja ńamakana, ale ren setale ji ocoakadea, nit khạli uniaḱ gean ạcuroḱ tạṅgire menaḱlea.




Ḍoho Koṛa Reaṅ

Sedae jo̠khe̠n mit́ṭen atore mo̠lo̠ṅre ḍoho koṛae tahẽkana. Ar uni koṛaren bạhu do̠ khub mońj kuṛi kanae. Ado̠ o̠ne̠ mo̠lo̠ṅreye ḍohogete jãhãkote dãṛã baṛae uni so̠ṅge̠te do̠ bae khusiḱa. Apan ạpingekin daṛana. Metaḱme hạṭiạ, bạṭiạ, peṛa ho̠ṛo̠ḱ, ńe̠l buru ńe̠l karam, uni jãwãete̠t́ so̠ṅge̠ do̠ bae khusiḱa, Jãhãte calaḱ jo̠khe̠n uni jãwãete̠t́ hõ̠e calaḱ khan, bạhutte̠t́  do̠e usạt́  go̠doḱa. Are metaea, Aćge laha lahae camdaṛaḱ baṛaea. Am so̠ṅge̠te do̠ o̠ko̠e ba tuloḱ lagat́?

Onkae metae khan, uni do̠e siṭi siṭi baṛaea. Khange arhõ̠e e̠gge̠r go̠dea. Siṭko̠ć cudi!E̠ge̠rede khane isiṛ isiṛ baṛae kana. Ado̠ onkae e̠ge̠re khan, uni do̠ arte̠t́geye bartao kana. Ado̠ onkakin phukṭi baṛajoṅa. Ar oka do̠e haso ocoyegea; ado̠ e̠nre hõ bae usạt́a, sahaokaḱgeae. Mo̠ne̠reye bujjoṅa, Iń do̠ no̠nḍe̠ń ḍohoyentegeye dusạuediń kana. Ado̠ onkae dusạuea, arhõ̠e mãyãwaegea.

Ado̠ kathae, mit́ dhao do̠ atoren kuṛi koṛa pata ńe̠lko calaḱ kana. Ado̠ uni ḍoho koṛaren bạhu hõ̠e me̠nket́a, Iń hõ̠ pata ńe̠l do̠ń calaḱgea. Ado̠ uni koṛae me̠nket́a, Iń hõ̠ to̠be̠ń calaḱgea. Ado̠ bạhutaeye me̠nket́a, Am do̠ alom calaḱa. Nui soṭa cudi iń calaḱ iń me̠n khange ać hõ̠e ruhu ṭuhu baṛaea. Ao̠ koṛae me̠nket́a, Am eskarge eṅgate ńe̠ńe̠l sad do̠, ho̠ṛ do̠ alo se̠nlen khange.

Ado̠ bạhutaeye me̠nket́a, Sad do̠ e̠nte sanam ho̠ṛge. Ado̠ o̠nḍe̠m ḍohoyenteń manayet́mea. Ho̠ṛ nãhãḱ bako landawańa? Me̠nako, Durre! Kuṛi ma napae o̠ko̠ć, jãwãege tho̠e ḍohogetaea. Bejãe nonkan kuṛi unireye khusiyen do̠! Iń khan, o̠ho̠ń re̠be̠n atarlena. Onkako landawań iạte am do̠ń manayet́mea. Khange uni koṛa hõ̠e bataoket́a. Metadeae, Acha, ma e̠nḍe̠khan am eskar baṛe ̠ calaḱme, kahelae iń salaḱre do̠m khe̠ndo̠ḱ kana. Ma, bań calaḱ kana.

Ado̠ kathae, uni do̠e calaoena. Ado̠ atoren so̠ṅge̠te uniye ńe̠l go̠t́kadea. Ado̠ ać hõ̠ dosra oṛaḱ reaḱ kicriće ko̠eket́koa, ar onate khube dhuti dạhṛi sajena. Ńe̠l ho̠ṛ hõ̠ko ńe̠l erkaḱ kana. Ạḍi hạbićem be̠ṅge̠t́ae ena, kathayem orom daṛeaea. E̠nte ti jaṅga bo̠ho̠ḱ, goṭae e̠se̠t́ akana; inạ ḍoho ar mẽ̠t́ge ńe̠loḱ kantaea, baṅkhan go̠ṭae e̠se̠t́ caba akana. Ado̠ kathae, pata ṭạnḍire ać eskargeye dãṛã baṛae kana, ako atoren ho̠ṛ tuluć do̠ mesao ho̠doḱ kana. Ado̠ setaḱ jo̠khe̠n, kathaye ńe̠lkede do̠, ać bạhu e̠ne̠ć saṕ akan. Khange ado̠ bae metat́koa, De̠ se̠ ya, tumdaḱ emańpe, mit́ kho̠ṛ gan iń rulege. Ado̠ sạriko emade khan, kathae, ać bạhu samaṅrege ḍher do̠e ruyet́a are do̠net́ kana. Ar oka ghuṛi do̠ uni samaṅ se̠ngeye lạṭić calao go̠doḱ kana. Ado̠ onka do̠n baṛae ńe̠lte ạḍiye be̠ṅge̠t́ae kangea. Mo̠lo̠ṅre ḍoho hõ̠e ńe̠let́getaea, me̠nkhan bae orom daṛeadea. Ado̠ kathae, bạhutae e̠ne̠će aṛaḱen khan, uni hõ̠ tumdaḱ do̠e emat́koa. Ado̠ okako se̠n uniye dãṛã baṛae kana, ado̠ uni ṭhen ńe̠l ocoḱ leka ghạṛi hõ̠ ghạṛi uni laha lahageye tahẽna, ar ro̠ṛ do̠ cet́ hõ̠  bakin ro̠ṛana. Ado̠ uni hijuḱ lekae ạikạulede khan, aćge hako pako lahateye he̠ć go̠t́ente onako kicrić do̠ jo̠to̠e bhạnduṛ baṛakat́teye idi baṛakat́koa; ado̠ gupiye calaoena. Ado̠ ńe̠ńe̠l khon bạhutte̠t́e he̠ć laha ocoadea, to̠be̠ ene ać hõ̠ gupi khone hijuḱ kana, me̠n baṛe̠ gupigeye se̠nlena me̠nte.Ado̠ he̠ćkate bạhutte̠t́e kuli baṛayede kana, Cele cet́ lekam ńe̠l ạguket́koa? Bam se̠n ocoadińa,ma lại baṛawạńme.

Ado̠ unreye me̠nket́a, Cedaḱ co̠ṅ am hõ̠ bam se̠nlen? Ńe̠l ạgukekoam huṭe̠ć. Ado̠ uniye me̠nket́a, Amge tho̠m manakidińa, baṅkhan iń do̠ calaḱgeń me̠nlet́a. Bam calao ocoadińte ạḍi mo̠n khaṭo̠ń ạikạuket́a. Ado̠ bạhutte̠t́e me̠nket́a, Ḍoho iạte e̠nte bań se̠n ocoat́mea. Ado̠ pata ṭạnḍireń ńe̠lket́ko do̠, bogete am lekan ḍohoko. Mit́ṭen onkan ḍohoićge bhala abo akhṛare bogete tumdaḱe ruru kan are do̠net́ kana. Ado̠ uni ńe̠lteń me̠nket́a, Noko co̠ṅ goṭa disạmrenko ḍohoge. O̠ho̠ huṭe̠ćko dusạulińa. Cedaḱ co̠ṅ aleyić hõ̠ń manakede? Rạskạ ho̠ṛ huṭe̠će idikekoa. Ado̠ń ńe̠lket́ko goṭa disạm ḍoho. Amge hale ḍoho, goṭa disạm ḍoho. Ado̠ e̠ne̠ in khonaḱ mit́tekin daṛana  ar ńe̠ńe̠l eman hõ̠ mit́ge. Un khon dusạu ro̠ṛ do̠ cabayentaea. Ado̠ e̠ne̠kin bhuńjạuket́gea, baṅkhan huṭeć ḍoho iạte dosrareye ucạṛkoḱ co̠ṅ cet́ co̠ṅ. Ado̠ e̠ne̠ niạ katha do̠ń purạuket́a.




Meskoć

Meskoć

Hudis baṛayet́ kạnạń, Ńindạ do̠ panahi ho̠ro̠ḱ kategeń gitića. E̠nte kukmute aema ṭhạ̃iko te calaḱ hoyoḱa too….

Hola calaoen ńindạ ma kukmute e̠ke̠n jaṅgatege nạihạrteń calaolen.

 




Juạn Okte

Janamenam tejo leka,

Go̠go̠ baba ho̠bo̠r re.

Dulạṛteko harake̠t́me,

Gharo̠ńj talare.

Loka ho̠bo̠r co̠ḱ ce̠re̠ć,

Gharo̠ńj dulạṛ tam

Putli bandem cet́ ke̠t́ khan pharak enaem.

Go̠go̠ dulạṛ koṛam cetan,

Baba dulạṛ taren re̠.

Buḍi dulạṛ khilḍu e̠ne̠ć,

Buḍạ dulạṛ rehet́ re̠.

Umạr amaḱ hoye̠n tama,

Gel bar – pe̠.

Dulạṛ jo̠to̠ hiṛiń kateḱ,

Me̠nedam khecalidińape̠.

Go̠go̠e metamkan am do̠

Mo̠nte o̠lo̠ḱ me̠.

Babae metamkan am do̠ napae tahẽ̠n me̠.

Go̠ babawaḱ jo̠to̠ katham

Deya giḍike̠t́.

Hạnḍi pạurạ emanteaḱ

Jo̠to̠m hameṭe̠t́.

Go̠ babawaḱ as tahẽ̠kan

Hara meakin.

Kukmu jo̠to̠m

Rạput́ keda dukem e̠maḱkin.

Jiṅgi amaḱ tear lạgit́

Juạn o̠kte̠kan.

Juạn o̠kte̠ paro̠moḱkan,

Hudis ruạṛtam.




Medical College Jhić Tahẽna Se̠ Baṅ Ona Reaḱ Goṭa Katha Teheń Baḍae Ńamoḱa

Ko̠ro̠na mahamạ̃ri ḍher pasnao akante daraekan 6 February hạbić disạm reaḱ mitmit́ ṭhoṭha kore menaḱ Skul –  College bond reaḱ ko lại jạhir akat́a. Ar noa ko dinre Online te kelas do̠ calao idiḱa.

Eṭaḱ seć bon ńelle khan, Medical college jhić tahẽna se̠ bondoḱa ona reaḱ jãhãn goṭa baṅ hoeakana. Menkhan teheń Robibar (23 February) ona babotre mit́ dupuṛuṕ talate goṭa katha do̠ko hataoa.




Disạmre Amdaj Are (9) Karoṛ Ṭikạ Puńji Menaḱa

Totho ar Somprocar Montri Dr. Hasan Mahmud do̠e menket́a, Disạmre amdaj 31 karoṛ ṭikạ heć akana ar nitoḱ amdaj are (9) karoṛ ṭikạ puńji menaḱ́a. Jo̠to̠ koge ṭikạ hatao hoyoḱtabona. Jo̠to̠waḱ ạn-ạri manao ganao selet́ sanam ko ko̠ro̠na birudre aodhan ko jạruṛ kanatabona.

Ona sãote Chotogram sivil surgeon Dr. Mohamod Elias Chowdhury hõe menket́a, Ape aḍepase ṭikạ center re NID card ar Mobile soṅge pe idi tora lekhange ṭikạ do̠pe hatao daṛeaḱa. Noa lạgit́ laha leka registration reaḱ jãhãn jạruṛ bạnuḱa. Oṛaḱ kho̠n bahre jãhã seć calaḱ okte mask ho̠ro̠ḱ hoyoḱa.




Meskoć

Meskoć

Mahasoe ar mit́ pạṭhuạ gidrạ kin gapalmaraoḱ kana-

Mahasoe: Am do̠ lạṭu kateć cetem cekaea?

Gidrạ: Baplaḱań.

Mahasoe: Iń do̠ń bujhạu ocoyet́mea je̠ lạṭu kate am do̠ cele hoyoḱem goṭa akada?

Gidrạ: Jãwãe

Mahasoe: Haere, Iń do̠ń men ocoyet́ kana je̠, lạṭu kateć cet́ ńamem khoj kana?

Gidrạ: Bạhu

Mahasoe: Gadha, lạṭu kateć am gogo – baba lạgit́ cet́em cekaea?

Gidrạ: Bạhuń ạguakinạ.

Mahasoe: Gadha, Am gogo – baba am ṭhen cet́kin khojoḱa?

Gidrạ: Go̠ṛo̠m gidrạ.

Mahasoe: Haere Cando! Amaḱ tayom daram jion reaḱ kukmu do̠ cet́ kana?

Gidrạ: Bapla.




Jatiyo Biswabidaloy reaḱ Jo̠to̠ Bidạu Ko Bondena

Tayom daram hukum ạuri ńam dhạbić Sarkari – Besarkari hukum lekate jatiyo Biswabidaloy reaḱ jo̠to̠ bidạu ko bond do̠ho̠e reaḱ ko jạhir akada.

Ko̠ro̠na mahamạ̃ri ḍher kho̠n thoṛa ko̠m ńõḱlen khange noa bidạu ko reaḱ okto (somoysuci) tayom daram arhõ nãwãte baḍae ńamoḱa.




Sikhnạt Ṭhãona Ko Bond Tahẽnre Hõ Online te Cecet́joṅ Kạmi Ko Calao Idiḱa

Sikhnạt ṭhãona ko bond tahẽnre hõ pạṭhuạ gidrạ je̠no oloḱ – paṛhao re jopoṛao ko tahẽ daṛeaḱ ona iạte Online se̠ assignment hotete gidrạkoaḱ oloḱ – paṛhao do̠ calao idiḱa. Sikhnạt Montri Dipu Moni hola Sokolbar (21 January) Jatiyo sikhnạt board re nãwã curriculum iạte mit́ dupuṛuṕ mucạt́re kho̠bo̠riạ ko noa kathae baḍae ocoket́koa.

Inạ chaḍa hõ arhõe baḍae ocokeda, Daraekan 6 February hạbić sikhnạt ṭhaõna ko são sãote disạm reaḱ jo̠to̠ coaching centre ko hõ bond tahẽna. Ar ko̠ro̠na virus thoṛa ńõḱlen khange ạḍi usạra  Skul – College  kodo arhõ jhijoḱa.