Ludgi Mạ̃iaḱ Kurumuṭu Ar Boge Cạlcolon

Ludgi mạ̃itako do ạḍi reṅgeć ar nacar-geako. Eṅgat apat hõ Ludgi ạḍikin dulạṛea, ente sadher biṭi kantạkinae. Menkhan ać go aćge ạḍi bhage maejiu kante Ludgi jaoge boge aḱ seće uskurea. Ludgi hõ ać goaḱ sana senoaḱ lạgit́ ạḍiye kurumuṭuia. Ar oṛaḱ kạmi begor ạcu bhorsate uduṛ dhupuṛe chuṭạuḱa. Reṅgeć hoṛ kanteko eṅgat apat dokin nalha tumạla, ać do daka utui isin aroetakoa, Setaḱ do aṛaḱ sakam baṛge ar kulhi mucạt́ bir khone hunạr ạguia.

Menkhan ako atoren eṭaḱ kuṛiko skul calaḱ ńelkote monre ạḍitet́e hae haeoḱa, ente mõńjge puthi sileṭ saṕkate ar roḱ nạkićkateko senoḱ hijuḱa. Mit́ din Ludgi mạ̃i do mẽt́ daḱ jorok tuluć ać goe metae kana, E go, iń hõ onko Lupsi dạiteko sãote skul kolkạńme. Eṅgattet́ sadher biṭiaḱ bhabna ńelteye hạruṕkedea, ar ako atoren sor peṛa ṭhen khon mare oṛeć oṛeć puthiko ar sileṭko koeadea. Ado dosar hiloḱ khon skulte calaḱe ehoṕena.

Menkhan oṛaḱre hećkate hõ enkage uduṛ dhupuṛ ać goe kạmi goṛoaea thạri bạṭi mańjao, daḱ ạgu, isin aro sudhạge. Uphạṅ jokheće jirạuḱa ar gapa lạgit́ aćaḱ paṛhaoe sapṛaoa.

Menkhan budtae do ạḍi laser. Bae ạdại bạdạioḱa. Thoṛa dintege silại kạmi hõ ạḍitet́e cat́ket́a. Sẽṛayenre hõ enkage ać go goṛoae lạgit́ uṛum suṛume kạmia: bae ạruń pạruńoḱa. Oṛaḱ kạmi jãhãṭaḱ bae jutlere ać goe nisṛạule khan bae usạt́a, bae moc moco hapekoḱa;  bickom artet́geye sontoroḱa ar mon lagaokate sapha kạḱmi sanayea. Hạni oṛaḱ nui oṛaḱ ajare baṛae hõ baṅataea.

Ona iạte inạ atoren ar aḍe pase atorenko Ludgi mạ̃iaḱ mone monete ạḍitet́ko sarhaoea.




Teheń Kho̠n Secondary School Certificate (SSC) Biḍạu Do̠ Ehoṕena

Teheń kho̠n goṭa disạmre SSC biḍạu ehoṕena. Niạ biḍạu do̠ darakan 23 November mucạdoḱa. Jao sermage February cando reaḱ pạhil hapta noa biḍạu ehoṕ baṛaḱ re hõ, ko̠ro̠na mãhãmạri khạtir amdaj mit́ serma tala kho̠n sikhnạt gãotako bond tahẽkante niạ dhao do̠ okte nạpitre bidạu hatao baṅ hoeakana.

Niạ dhao reaḱ biḍạu do̠ khaṭo sylebas te hoyogoḱ kana. Biḍạu do̠ mit́ ghonṭa tala hạbić hoyoḱa. Pea bisoi cetanre bidạu do̠ hoyogoḱ kana. Noa ko bisoi reaḱ pholaphol se̠ result cetanre mullayon kate biḍạu reaḱ jo̠ do̠ so̠do̠roḱa.




Huḍińaḱ Alom Neṅghaoa

Mit́ṭen casa hoṛ aćren koṛa gidrạ sãote mit́ṭen bilạn ṭạnḍiye paromet́ tahẽkana. Unre uni koṛa do mit́ṭen nal kuṭrại ńel ńam got́ket́a, are men got́ket́a “ Noḱõe baba, mitṭen nal kuṭrạ”. Apattet́ do uni koṛaye metadea, “ Ma beṭa ona do halaṅme ar am ṭhen dohokaḱme”.

Menkhan uni koṛa doe menket́a “ ona kuṭrạ bae halaṅlet́a. Khange apattet́ do hape hapete ona nal kuṭrại halaṅket́a, ar aćaḱ aṅgrop buglireye bhoraoket́a. Mit́ṭen atokin tioḱket́a, ona atore mit́ṭen kamare tahẽkana. Apattet́ do ona mẽṛhẽt́ kuṭrạ uni kamar bar poesateye ạkrińadea. Ona poesate do eae goṭeć ạḍi sebel joye kirińket́a. Onḍe khon ona ṭạnḍi ṭạnḍitegekin sen idiyena. Bogeteye setoṅket́a, umuloḱ lạgit́ dare se oṛaḱ hõ bạnuḱaneć, ar daḱ hõ bạnuḱaneć, uni koṛa do loraoḱ kan lekae ạikạuket́a.

Koṛa do ać baba tayom tayomtegeye sen idiḱ kan tahẽkana. Khange apattet́ do mit́ṭen jo hape hapete bugli khone oḍokket́a, ar otreye ńugot́kat́a. Uni koṛa do ạḍi usạraye eṅgot́ got́ena, ar onae halaṅ jomket́a. Sen idiḱ tulućge ackage arhõ mit́ṭen joe ńurgot́kat́a. Ona hõ ot khon halaṅkateye jomket́a.

Apat́ do onkage mimit́ goṭećkate aćren hopon pohrek  otre onako joe ńuradea, are halaṅ caba ocokedea. Khange apat do muluć muluće landaket́a, ar aćren hopone metadea; “ Henda bạbu, enaṅ do ona nal kuṭrạ halaṅ lạgit́ mit́ dhao eṅgodoḱ hõ bacom rebenlen. Unre eṅgot́katem halaṅle khan, noḱõe eae dhao do ohoń eṅgot́ ocolema. Ma bujhạume beṭa ar hudisme”.




Corpoṭ Gun Khon Cetaoḱ

Taṛo do ạḍi corpoṭ koṛa kanae. Uni do janwarko bebạṛiće harkhetkoa. Mit́ din uni do kulhi pinḍạre duṛuṕkate matkom laṭheye jojomkan tahẽkana, ar mit́ṭeć bes cikạ̃ṛ macha hopon pãeṛae saṕ akat́ tahẽkana, jojom kan jojomkan, ać khon thoṛa pharak ńõḱre mit́ṭen setae ńel ńamkedea. Uni seta doe burum akan tahẽkana. Taṛo do setae leh lehadea. Leh lehade tora seta do ạḍi coṭkare beret́ got́ena, ar canḍbol ṭheṛe ṭhepe ṭhepeate lujuṅ lujuṅ uni ṭhene dạṛ idi got́keda. Taṛo do huḍuhuḍuć matkom laṭhe tire dohokate uni seć tiye tiạrket́a, seta do ona aste ạḍi usạra onḍeye sen sor got́ena. Senen tora uni koṛa do aćaḱ pãeṛate uni seta ạḍi garte nạthureye piṭạukedea.

Uni bạpuṛić seta do bacha, haso jalate kạ̃i kạ̃iye raḱket́a, ar kubuṅ kubuṅ onḍe khone dạṛket́a. Ar taṛo do onkae ńelkede khan kheṭe kheṭeye landaket́a.Taṛo ać talaba do ona tamasa pharaḱ khone ńeńelkan tahẽkana. Ar uni do setawaḱ dosa ar Taṛoaḱ corpoṭ kạmi ńelte ạḍi baṅ ṭhike ạikạuket́a, ar Taṛo boge sikhạuna emaye goṭawana. Khan uni do Taṛoe hohoadea, are kuli-kedea, “ Henda Taṛo poesam hataoa?” Taṛo do usạrae mengot́ket́a. “ Hẽ tala ba, emạń khanem ente”. Khan uni do mit́ sikạ poesa saṕkate uni seć tiye tiạrket́a. Taṛo hõ ạḍi rạskạkate ti tiạrkateye ataṅgot́ket́a. Ataṅ torage Taṛo ać tala ba do mit́ṭeć mat́ chit́kiṛićte  caraṭ marte tiye dalkedea. Taṛo do haso jalate ti irci ircite ạḍi ãṭe aḍraokeda.

Khan ać talaba doe menket́a. “ Am do uni bạpuṛić seta ạuṛiaḱtem dalkedete, iń hõń dalket́mea. Teheń khon disạime, seta hõ am hasoket́me leka hasokogea. Ar tis hõ onka alom colona.




CASA

Casa do ko casa

Phosol ko ubjạo,

Casa re bon asoḱ

Jomaḱ ko jogaṛ abon.

Casa babon nisṛạuko

Disạm ren gorob kanko,

Casa kạmi baṅ kạṭića

Onate alobon lajaḱ.




Ne̠shõ Junior School Certificate (JSC) Biḍạu Do̠ Baṅ Hoyoḱa

Ko̠ro̠na virus karonaḱte Prathomik Somaponi biḍạu leka ne̠s do̠ Junior School Certificate (JSC) biḍạu hõ baṅ hoyoḱa. Hola calaoen Moṅgolbar (09 November) Anto: Sikkha board somonoy Sub- Committee ren sabha mukhiạ ar Dhaka Sikkha board ren Chairman Professor Nehal Ahmed tạkianḱ suhi akat́ mit́ dhạrwaḱ talate noa khobor kin baḍae ocokeda.

Noa re me̠n akana, ko̠ro̠na poristhiti khạtir 2021 serma reaḱ JSC biḍạu baṅ hatao reaḱ goṭa hoe akana. Niạ̣ hạl halot okte nij nij sikhnạt thãonako rege bo̠cho̠r mucạt reaḱ bidạu ar assignment hotete pạthuạ gidrạko mullayon kateḱ cetan kelas se are aḱ kelas reko rakaṕ ocoḱa. Noa karonaḱte darakan 6 kho̠n 13 November bhitrite JSC pạthuạ gidrạkoaḱ form purun lạgit́ batlaoe e̠m akada Anto-sikhnạt board.

Tumạl- Bd-pratidin




Santalkoaḱ Ạricạli

Santal hoṛ koaḱ ạricạli

Sanam jạti khon ạḍi soros,

Sereń duraṅ ar eneć sogoe

Sanam jạti khon ạḍi rạskạ.

Horoḱ- bandi ar sajsaṕṛao

Sanam jạti khon ạḍi napae,

Jom ńu ar isin basaṅ

Sanam jạti khon ạḍi sebel.

Man manot ar dulạṛ sodor

Sanam jạti khon ạḍi sabasi,

Pal porob ar bapla bihạ

Sanam jạti khon ạḍi begar.

Sạgại hoho ar roṛ landa

Sanam jạti khon ạḍi soṛom,

Santal hoṛ koaḱ ạricạli

Alobon at́ ocoe somaj khonaṅ.

Saṕ dohoe mabon joto kote

Jogao joton mabon gharońj kore,

Santal hoṛ koaḱ ạri- cạli

Sanam jạti khon ạḍi soros.




Bo̠cho̠r Reaḱ Pạhilrege Nãwã Puthiko Ńama Pạthuạ Ko

Sikhnạt Montri Dipu Moni do̠e baḍae ocokeda, Darakan serma se̠ bo̠cho̠r reaḱ pạhilrege pạṭhuạ gidrạ ko do̠ okte nạpitre nãwã puthiko ńama. Calaoen bo̠cho̠r lekage nia dhao hõ oloḱ paṛhaoḱ kan mimit́ pạṭhuạ gidrạko nãwã puthi ko emakoa seko ńama.

Ko̠ro̠na mãhãmạri okte talate hõ noa kurumuṭu do̠le calao idiet́ kana. Enre hõ As me̠naḱa, jao serma leka niạ dhao hõ pạṭhuạ gidrako talare puthi em hạtiń kạmi hora ko do̠ napaete hoe purạuḱa.

Tumạl:Bss news




Ańjom Pe

Ańjom pe e gidrạkoge

Kạṭić khonge school tege

Calaḱ hoyoḱ okte nạpitrege

Akel bidiạ hameṭ lạgit́ tege.

Gogo, baba, ạyurkoaḱ uskur tege

Laha ape aema aema akel tege

Cecet́ko ar akelan koaḱ katha koge

Atenpe lutur ar mon ontor tege.

Hoyoḱgea pe maraṅ akelan koge

Man ar chiar pe ńama apnatege

Bạdại hiskạ mon baṅ tahẽlenre

Lekman hoṛko pe hoyoḱa unre.

Sabasi sarhao ńama pe tin re

Isoraḱ aema bhor ńapame unre

Boge jionpe khemaoa tin re

Aṭkarape khạṭi ge suluk monre.




Bitnạ Ńutuman Koṛa Reaṅ

Sedae jo̠khe̠n kathae, nui Bitnạ koṛa do̠ eṅgat ho̠ṛmo̠reye tahẽkanre apatte̠t́ do̠e go̠ćena. Khange eṅgatte̠t́ do̠ apa bare oṛaḱteye he̠ćena. Ado̠ onḍe tahẽkanrege, kathae, uni Bitnạ koṛa do̠e jamamena. Uni koṛa do̠ mit́ bitạgeye usullena, inạḱ khon do̠ baṅgeye haralena; onatege uni do̠ Bitnạko ńutumkadea. Ado̠ ạḍi serma hoeyenre hõ bae haralente uni do̠ o̠koe kuṛi hõ bako khusiadete enka ḍạnguạtegeye hara juạnena. Ar gocoe do̠ho̠ket́te ona do̠ mit́ bitạ pon kạṭuṕ harayentaea. Khange ado̠ onko mamo̠tteko ṭhen khon do̠kin begarente judạ-rekin oṛaḱket́. Ar uni Bitnạ do̠ kathakore do̠ khub calaki ho̠ṛe hoeyena. Jãhãn kathare uni leka do̠ o̠koe hõ bako ro̠ṛ daṛeaḱa. Ado̠ tahẽn tahẽnte uni Bitnạ do̠ mit́ṭen bitkile kirińkedea. Ar uni do̠ khube jo̠to̠n moṭakede khan do̠ siń marsal do̠ ạtińge bae ạtińa, onate uni do̠ go̠to̠m bitkile ńumkedea. Ado̠ unire de̠ćkate mit́ ńindại ạtińea, ar siń marsal do̠ oṛaḱregeye aderkaea.

Ado̠ tahẽn tahẽnte onka mit́ din do̠ ṭạnḍite ạtińe idi akade tahẽkan jo̠khe̠nge, kathae, cet́ lạgit́ co̠e ãṛgolen tahẽkana. Ado̠ kathae, jaṅga se̠nteye de̠jo̠ḱ kan tahẽkan jo̠khe̠nge, kathae, uni bitkil do̠e ić go̠t́ket́te uni Bitnạ koṛa do̠e ić topa ocoyena. Ado̠ kathae, o̠nḍegeye topayena; ado̠ bae uṭkạu daṛeat́a, o̠nḍegeye laṭha ṭarhaoena. Ar uni bitkiil do̠e ạtiń mo̠ko̠ńen khan, setaḱ do̠ oṛaḱteye calaoena. Ado̠ uni koṛa bae ńel náme kante eṅgatte̠t́ do̠ ạḍi bạṛiće raḱ baṛayet́a. Me̠net́ae, Tạruṕ co̠ṅ cele janwar co̠ko jo̠mkede. Onka bogete ńum ńumteye raḱ halaṅet́a. Ado̠ kathae, tikin jo̠khe̠n do̠sra atoren kuṛiko do̠ go̠eṭha gurić halaṅko se̠nlena. Ado̠ kathae, mit́ṭen kuṛi do̠ ona bitkil guriće uṭkạu go̠t́ket́ khan, kathae, uni Bitnạ koṛae uṭkạu ńam go̠t́kedea. Ar uni koṛa hõe beret́ go̠t́ena. Ado̠ darhateye calaoenteye um saphayena, ado̠ oṛaḱteye calaoena. Eṅgatte̠t́ do̠e rạskạyena. Ar uni Bitnạ koṛa do̠ ṭaṅgae ńamket́te uni bitkil kuṭạm go̠ć utạrkedea. Ado atoren ho̠ṛe lạiat́koteko jo̠mkedea. Ado̠ ona bitkil harta do̠e ro̠ho̠ṛket́te mit́ din do̠ eṅgatte̠t́e metadea, Iạ, ayo, sạtu sambarạńme, iń do̠ hartań ạkriń ạguia. Ado̠ kathae, juṛạuadete uni do̠ harta ạkrińe calaoena. Ado̠ calaḱ calaḱte tin sạṅgiń ho̠r co̠e calaoen. Ado̠ ạyuṕena. Ado̠e me̠net́a, Noa ńindạ do̠ okareń gitića? Deko oṛaḱre ma nãhãḱ o̠ho̠ko gitić ocolińa. Ado̠ onkae hudisket́te ńuhum jo̠khe̠n mit́ṭen dare buṭareye ḍerayena. Ado̠e me̠nket́a, Dare co̠ṭre de̠ćkateń gitića; o̠tre do̠ jãhãeko e̠ṛe̠  bo̠ṭe̠ćkińa. Onka me̠nkate, kathae, dareteye de̠ćena, ar ona harta hõe o̠r rakaṕket́a; ado̠ luṭuḱ luṭuḱe de̠ć thir akangea. Ado̠ kathae, tala ńindạ khange kombṛo do̠ oka khon co̠ṅ aema ṭakako kombṛo idiket́te ona dare buṭạregeko do̠ho̠ket́teko hạṭińet́kana. Un jo̠khe̠nge Bitnạ do̠, kathae, ona harta do̠ haḍ baḍe ńurhạ go̠t́kat́a. Khange kombṛo do̠, kathae, bo̠to̠rte jo̠to̠ko dạṛ go̠t́ket́a. Un jo̠khe̠n Bitnạ do̠e ãṛgo go̠t́ente, kathae, onako ṭaka do̠ be̠bake idiket́a, ar harta do̠ o̠nḍegeye bạgi dapoṛat́a, ar ona ṭaka do̠ oṛaḱteye ạgu se̠ṭe̠rket́a.

Ado̠ eṅgatte̠t́e metade, Iạ, ayo, do̠ se̠ mamateko ṭhen khon pại ko̠e ạgukom. Ado̠ kathae, se̠nente pạiye ko̠e ạguket́kote o̠neye ạgulet́ ṭakakin so̠ṅket́a. Ado̠ kathae, tinạḱ gan ṭaka co̠ṅ pại paṛaḱkoreye so̠ge̠ baṛakat́a. Are metadea, Do, ayo idikatakom. Ado̠ sạriye idikat́takoa khan, pại paṛaḱre ṭaka so̠ge̠ akanko ńelket́ do̠ko me̠nket́a, Durre! Nui do̠ abo khone so̠ro̠soḱ kan do̠ abo khon so̠ro̠se kisạ̃ṛoḱa. Ado̠ onkako hiskạket́teko me̠nket́a, Ma nui do̠ nenkarebo je̠re̠dea. Re̠ṅge̠ć ocoyeabon; baṅkhan hape̠ne dạbṛuć cababona. Ado̠ onkako hiskạket́te  mit́ din do̠ je̠re̠deako me̠nket́a, Hape̠ babon je̠re̠dea; uniaḱ bhe̠dbon ńamlege, bhala cet́ lekate unạḱ ṭaka do̠e ńamlet́a me̠nte. Khange sạriko kulikedea, Henda bạbu, okare harta do̠m ạkrińket́a, ar tinạḱ dam hoelentama? Ado̠ unreye me̠nket́a, Ạḍi sạṅgiń, hana bajarre, mamo̠. Iń ma, mamo̠ mit́ goṭengeye tahẽkantińa, onate thoṛage hoelentińa. Ape ma, mama, aema kaḍa bitkil menaḱkotapea. Ape do̠ cet́ baṅ se̠, bar pe khạclạḱ ṭakape ạgukea, ar baṅkhan aperen kaḍa bitlil kirińte emańpe tho̠, ińgeń hataokotapea. Ado̠ko me̠nket́a, Baṅ, aletegele ạkriń ạguia.

Ado̠ sạri uniaḱ kathateko mạluṅente jo̠to̠ kaḍa bitkilko kuṭạm go̠ćket́koa, ar harta ạkrińko calaoena. Me̠nkhan cele hõ bako hataolet́takoa. Ado̠ ạnḍho̠ṇ manḍho̠ṅ mit́ bar ṭakateko dhasao giḍi baṛaket́te ạḍi bạṛić karać kurućko edre he̠ćena. Arko me̠nket́a, Iạ yae e̠ṛẹket́bon do̠! Nahakge kaḍa bitkile go̠ć ocoket́bon do̠. Ado̠ oṛaḱteko ruạṛ he̠ćen khane kuli baṛayet́koa. Ado̠ edrete uni tuluć do̠ bako ro̠ṛ baṛayet́a. Arko me̠njoṅ kana, Nui do̠bo je̠re̠dea; baṅkhan hape̠n abo do̠e latarbona. Ado̠ onako niṭket́te sạri mit́ din do̠ko je̠re̠t́kedea. Ado̠ unre bogeteye ho̠ho̠ket́a, me̠nkhan onko mamo̠tteko do̠ o̠koe hõ bako he̠ćlena. Ado̠ ạḍi tayom enako he̠ćena. Ado̠ unre uni do̠ o̠hmateye baḍaeket́a, baṅma, Iń do̠ nokogeko je̠re̠t́kidińa. Ado̠e cekaea, be̠cara? Ać ma huḍiń huḍiń ho̠ṛ, cet́e ceka daṛeaḱa? Khange jo̠to̠ oṛaḱ lo̠ cabayentaea, bako ĩṛĩć daṛeat́a. Ado̠ jo̠to̠ oṛaḱ to̠ro̠ćentaea.

Ado̠ se̠ṅge̠l ĩṛĩćen khan ona to̠ro̠ćko do̠ jo̠to̠e hạr samṭaoket́a. Ado̠ onko mamo̠ttekoge bostae ko̠eket́kote ona to̠ro̠ć do̠ bostareye bhoraoket́te bepare idiket́a. Ado̠ mit́ṭen bajarre tioḱket́a. Ado̠ ạyuṕen khan mit́ṭen baṛe buṭạreye ḍerayena. Ado̠ ńindạyen khan uni do̠e me̠nket́a, Iń eskar nonḍe tahẽn do̠ baṅ jutoḱa. Jãhãeko kombṛo bo̠te̠ćkińa. Ado̠ ona aṛerege bepariko ḍera akan tahẽkana. Ado̠ onko ṭhen se̠nkate mit́ aṛere ni hõe ḍerayena. Ado̠e jạpit́ ocoat́koa. Ado̠ tala ńindạ jo̠khe̠n nui do̠e be̠re̠t́ente aćaḱ to̠ro̠ć bosta do̠ onkoaḱ gạḍireye bhạrikat́a, ar onkoaḱ bosta do̠ aćaḱ gạḍireye bhạriket́a. Ar onko bepari do̠ bako disạledea. Ado̠ko tahẽ aṅgayen khan onko hõko lagaket́a, nui hõe joṛaoket́teye lagaket́a. Nui do̠ e̠kkalte oṛaḱteye laga ạguket́a. Ado̠ ạgukateye ńelket́ do̠, e̠ke̠n ṭaka kan. Ado̠ eṅgatte̠t́e metadea, Do ayo, mamateko ṭhen khon pại ạguime. Ṭakalaṅ so̠ṅa.

Ado̠ sạriyeko̠e ạguket́te ṭakakin so̠ṅket́a. Ar ona pại paṛaḱkore do̠ mõṛẽ turui go̠ṭe̠n ṭakakin re̠be̠t́ baṛakat́te pại do̠kin idi oṭokat́takoa. Ado̠ko ńelket́ khan do̠ko hahaṛayena. Me̠nket́ako, Durre! Noa to̠ro̠ć khon hõ aema ṭaka hoeyentaea. Bhalabon kuliyea, okareye ạkrińket́a me̠nte. Khanko kulikede khane me̠n go̠t́ket́a, Iń ma, mamo̠, oṛaḱ hõ huḍińge tahẽkantiń, onarege nõ̠kõ̠e nunạḱ ṭaka hoeyentińa. Ar ape ma napṛaḱ napṛaḱ oṛaḱ menaḱtape, ape do̠ aemape ṭakakea. Khangeko me̠nket́a, Sạrige tho̠ ya, abo do̠ aemabo ṭakakea. Ado̠ onkako hudisket́teko me̠nket́a, Ṭakale khan oṛaḱ beḱnao do̠ algagea. Ma noa oṛaḱ do̠bon je̠re̠t́aḱte to̠ro̠ć ạkrin ạgukate arhõ oṛaḱ do̠bon benaoa.

Khange kathaeko je̠re̠t́at́takoa; ado̠ to̠ro̠ć sajaoket́te ạkriń do̠ko idiket́a. Ado̠ kathae, cele hõ bako bataolet́takoa. Ado̠ ạṛisente gaḍa daḱreko uṕ giḍi dapoṛkat́a. Ado̠ siṭhạl miṭhạl karać kurućko ruhet́kedea. Ado̠ inạ dosar tesar khange Bitnạ do̠e me̠nket́a, Ḍạku bo̠te̠ćkińako. Ado̠ ona bo̠to̠rte o̠nḍe khon do̠e dạṛket́a.

Source: Santal Folk Tales