Suluk

Suluk suluk bon khojoḱ kana

Sulukge bạnuḱ dhạrtire

Be suluk ren hoṛ onate

Din ko khemaoet́ phurtite.

Dhạrtiren Raj- porja sanam

Suluk lạgit́ko dạdạṛ kan

Suluk ạuri ruạṛ rege

Be suluk ko janam kan.

Hanhareya jhogṛa jaoge

Suluk bạnuḱ gharońj re,

Apa honko tapam kana

Gharońj ḍheroḱ kan mucạt́re

Ato somajre suluk lạgit́

Mạńjhi hõko dohoḱ kan.

Suluk lạgit́ bicạr bicạrte

Somaj geko bhaget́ kan.

Disom rẽhõ disom calaoić

Dạṛet́ kanae muluk muluk

Suluk lạgit́ dạṛ dạṛ tege

Bạṛti kedae be suluk.

Dhạrti ren sanam bigganiko

Kạmi kanko ạḍi jhuk

Benaoet́ ko suluk jontor

Ona jontor rege be suluk.

Suluk lạgit́ manwa judi

Mońjko kạmi dhạrti re

Dhạrti puri bạgi tayom

Suluk bon ńam serma re.

 

 




Haṛam Buḍhi Reaḱ Jhogṛa

Sedae jo̠khe̠n, kathae, mit́ṭen ạḍi khacaṛ ho̠ṛe tahẽkana, siń sạṭuṕge ạimại do̠e dik dikạu cabakoa. Jãhã khongeye hijuḱ, se̠ kạmi ṭhen khongeye hijuḱ, e̠kkalte dakageye kho̠jkoa. Me̠nae, De̠n daka daḱ mạnḍi e̠m go̠t́ańpe. Ado̠ khojket́ torako e̠m go̠t́aere ma bogege, ar baṅkhan e̠kkalteye dhum utạrkoa. Me̠nae, Nit́ hõ ạuripe isina? Cet́pe kạmi kana nun hạbić? Cet́pe cekayet́ tahẽkana? Bela do̠ bape ńe̠le kana, se̠ re̠ṅge̠ć bela do̠ bape baḍaea? Ado̠ko metaea, E̠ se̠, onka do̠ alo se̠m ro̠ṛlea. Kạmi kangeale, ado̠ kạmi kạmitege belaḱ kan khan, cet́e me̠na? Ar baṅkhan enan sim raḱ khongele kạmi kana. Ado̠e me̠n go̠t́ket́a, Cet́kope kạmiket́a? De̠n se̠ bhala hisạb uduḱạńpe, ar iń cet́koń kạmi akat́a dela hisạb iń uduḱapea. Ado̠ ạimạitaeye me̠nket́a, Onka hisạb tisạb do̠m alo ro̠ṛa. O̠ho̠m daṛelena, e̠nte amaḱ kạmi do̠ mit́ go̠ṭe̠ngete ńe̠l ńamoḱ kana, onate hisạb hõ̠m uduḱ daṛeaḱa. Ar aleaḱ do̠ aemaḱa ar khucrạ kạmi kantalea. Ar aleaḱ kạmi do̠bon jo̠m horayet́a. Oka khon hisạb do̠le lại daṛeama? Acha besge, gapalaṅ biḍạutalaṅa. Am hõ̠ gapa setaḱ sim raḱ khonaḱ tinạḱem kạmia, ona re̠t́ jarwaeme, ar iń hõ̠ tinạḱ iń kạmia, onań re̠t́ jarwakaḱa. Ado̠ daka jo̠mem hijuḱa, unre onako hisạb re̠t́ do̠ ạgu daraeme.

Ado̠e me̠nket́a, Acha besge, gapa ocoaḱ. De̠n teheńte̠t́ e̠m ho̠t́ạńpe. Ne̠tar do̠ Aghãṛ din, oka hõ̠ baṅ ṭhikạnoḱ kana. Mit́ ghạṛitege ạyuboḱ kana. E̠ne̠ge je̠ḍe̠r akan lekam ạikạua, ayo̠go̠! Tikin go̠t́enge. Ado̠ erateye me̠nket́a, Inạ baṛe me̠nme se̠. Ado̠ cedaḱ hisạb do̠m khoj kana? De̠n ona reaḱ hisạb batlaoańpe ar ińaḱ kạmi ńe̠lpe. Ado̠ amge tho̠m tokraṛ kana. Ado̠e me̠nket́a, Acha besge, gapanoḱ hisạbbo milạutabona. Ado̠ sạri dosar hiloḱ uni he̠re̠l ho̠ṛ do̠ sim raḱre kaḍae aṛaḱ idiket́kote e̠noḱe joṛaoket́koa. Ado̠ manḍae lạhut́ket́te busuṕe gidiket́a, te ṭạnḍiket́ae, hạr samṭaoket́ae. Ado̠ tikinen khan, oṛaḱte daka jo̠me he̠ćena. Ado̠ pạhil leka onkageye ruhet́et́koa. Ado̠ erataeye me̠nket́a, Hape̠, ạuriń dakaea. Ar holam me̠n akat́a, Gapa do̠ hisạbbon uduga. Ado̠ de̠n udugme ar iń hõ̠ń uduḱama. Ado̠e metadea, Ma hisạbtińme. Sim raḱ kaḍań aṛaḱ idiket́koa. Ado̠ inạ reaḱ mit́ go̠ṭe̠ne re̠t́ket́a. Ado̠ hoṛo chiṭạukateń e̠nket́a. Ado̠ inạ reaḱ mit́ go̠ṭe̠ne re̠t́ket́a. Ado̠ busuṕ iń giḍi giḍiket́a. Ado̠ inạ reaḱ mit́ go̠ṭe̠ne re̠t́ket́a. Ado̠ ho̠ṛo̠ń teket́a. Ado̠ inạ reaḱ mit́ go̠ṭe̠ne re̠t́ket́a. Ado̠ ho̠ro̠ń hạr puńjiket́a, ado̠, oṛaḱteń he̠ćena. Inạ reaḱ mit́ go̠ṭe̠ne re̠t́ket́a. Ado̠e metadea, ma lekhae-tińme, tinạḱ re̠t́ hoeyena me̠nte. Ado̠e lekha baṛaket́tae do̠ turui go̠ṭe̠nge. Ado̠e me̠n go̠t́ket́a, Ma ńe̠lme, samani utạr iń kạmiket́.

Ado̠e metadea, Ona ma e̠ke̠n mit́ lekan kạmi kange, judạ tho̠ bam kạmi akat́a. Ona ma e̠ke̠n hoṛo reaḱ kange. Ado̠ uni he̠re̠l ho̠ṛ ạḍi garteye ro̠ṛ go̠t́ket́a, Am do̠ okor cet́ko judạm kạmiket́a. De̠n  se̠ bhala hisạb uduḱańme. Ado̠e re̠t́ jarwa akat́ tahẽ̠kana. Onako re̠t́ uni samaṅre ạgukateye giḍi go̠t́kat́a. Are metadea, Ma lekhaetińme. Ado̠ he̠re̠l ho̠ṛe me̠nket́a, Baṅa, e̠ke̠ e̠ke̠te hisạb lại pạhilạńme, e̠nkhanteń lekhaetama.

Ado̠e me̠nket́a, Acha besge; ma nãhãḱ mimit́ go̠ṭe̠n pharak horaeme. Sim raḱ hoṛoń huṛuńket́a – mit́. Racaṅ jo̠ḱket́a- mit́. Gurić iń giḍiket́a – mit́. Daḱ iń ạguket́a – mit́. Thạri bạṭikoń mańjao sapha ạguket́a- mit́. Gidrạko daḱ mạnḍiteń bodhaoket́koa- mit́.  Gupiko ar sẽ̠ṛã ho̠ṛko baskeaḱ iń e̠m baṛawat́koa – mit́. Culhạń chõ̠cket́a – mit́. Se̠ṅge̠l iń jolket́a – mit́. Daḱ iń basaṅ ket́a – mit́. Dakań ạ̃ṛĩć ãṛgoket́a – mit́. Tuṛi aṛaḱ iń sit́ ạguket́a – mit́. Utuket́ań – mit́. Daka utukoń hạṭińket́a – mit́. Ado̠ nẽ̠ḱẽ̠ń e̠m baṛawako kana – mit́. Ado̠ ma bujme, mit́ lekan kạmi kantińa se̠ judạ judạge? Arhõ rel gumko renaḱ ma bạń lạiet́ kan. Ado̠ ma lekhaeme. Am do̠ onkatem metań kana, cet́kom kạmi kana me̠nte. E̠nte bhala ạimạiaḱ kạmi do̠ kho̠ro̠ć horaḱ kana se̠ jo̠m horaḱ kana. Ado̠ oka ṭhen hisạb do̠m uduḱ daṛeaḱa? Daḱem lo ạguket́ge, inạ hõ̠ mit́ ghạṛitege caba baṛayena. Muńjrạ tho̠ bạnuḱan. Ma ado̠ lekhaeme.

Ado̠e lekhaket́ do̠ pe̠ ganḍa pea hoyena. Khange cet́ hõ̠ bae ro̠ṛlet́a, tiruṕ hapeyenae. Ado̠ e̠n hiloḱ khon ạimại dhomkaoko do̠e bạgi utạrket́a. Ado̠ erataeye me̠nket́a, Alo se̠ e̠kkalte saegat katha do̠ ạimại hũyãte alope metalea. Ale hõ̠ jo̠to̠aḱgele kạmi kana. Ado̠ sedaere oka lekate co̠ṅ niạ sioḱ ar oṛaḱ daṕ ar rumoḱ, niạ do̠e baro̠nkat́lete bale jo̠ṭe̠t́et́a, ar baṅkhan jo̠to̠ge tho̠le kạmi go̠ṛo̠ape kangea.  Ado̠ e̠nre hõ̠ oka lekate co̠ṅ siń sạṭuṕge iạ ạimại, iạ ạimạipe ruhet́ akale tahena. Ado̠ mase̠ bhala aleaḱ kạmige ńe̠ltalepe. Ar baṅkhan e̠nte niạ sioḱ chaḍakate kạmikaḱre do̠bon pherao hataṛoḱa se̠ cet́a? Ado̠ eratae unạḱ hạbiće ro̠ṛ idiket́re hõ̠ nui he̠re̠l ho̠ṛ do̠ cet́ge bar ro̠ṛlet́a. Ado̠ o̠ne̠ onkate uni khacaṛ he̠re̠l ho̠ṛ do̠e bhagao ocoyena, ado̠ e̠kkalteye seta baragena. Seta o̠ne̠bon le̠hakoa, to̠be̠ko jo̠ma. Ado̠ onkage abo he̠re̠l ho̠ṛ do̠ ạimạiren seta kanabo. Tinre ạbukoḱko metabona, un utạrbon jo̠met́a.

Source: Santal Folk Tales