12-18 Serma Umerren Paṛhaoḱ Gidrạko Pfizer Ar Moderna Reaḱ Ṭikạ ko Ńama

Sastho ar PoribarKollan Montri Jahid Malek do̠e men akada, ’12 serma umer khon cetan, me̠nkhan 18 khon latar umerren paṛhaoḱ gidrạko Pfizer ar Moderna ṭikạko emakoa. Menkhan 12 serma umer ren paṛhaoḱ gidrạko ṭikạ emako babotre goṭa hatao hoyoḱa. Montri do arhõe me̠nkeda, Bisso Sastho Songstha reaḱ ḍhạḍ ho̠ra (guidline) lekate – Skul College ren sikhnạt gidrạko ṭikạ emako do̠ onkoaḱ umer cetanre girhạṛoḱ kana. Paṛhaoḱ gidrạkoaḱ umer 18 serma cetan hoylen khan, enḍekhan jãhãṭaḱ ṭikạgeko hatao daṛeaḱa. Me̠nkhan 12 serma umer khon cetan ar 18 serma umer khon latar umer renko do̠ lahanti akan disạmkore Pfizer ar Moderna ṭikạko emako kana. Aboaḱ noa disạmre paṛhaoḱ  gidrạko ṭikạ emako e̠hoṕlen khan, ‘Bisso Sastho reaḱ ḍhạḍ hora (guide line) o̠to̠ṅ katećge ṭikạ do̠ e̠moḱgo̠ḱa.

Source: Sonali sangbad




ḌUBẠ DAḰ

Ale bạihạṛ reaḱ ḍubạ daḱ,

Cedaḱ hale bam ạikạu ńe̠lte raḱ-raḱ?

Hạriạṛ hoṛo dare ḍubạ unumena,

Ado̠maḱ do̠ lẹh́ galaoena,

Ado̠maḱ do̠ topo to̠lmo̠ćena,

Ado̠maḱ do̠ ricạṅ-picạṅ sarećena,

Ṭin lạukạre de̠ćkateḱ,

Hako jhạliko oḍaoet́kana,

Lạṭu kạṭić hako jo̠to̠ko ńamoḱkana,

Lạṭu kạṭić ho̠ṛ deko gidrạ,

Jo̠to̠geko paeraḱkana,

Hako kaṭko̠m jo̠to̠geko saeraḱkana,

Oṛaḱ-oṛaḱ hakoko utuet́koa,

Ado̠mkoko ro̠ho̠ṛet́koa,

Me̠nkhan, so̠ hõ̠ko so̠ḱkana,

So̠rkar se̠ć kho̠n ce̠t́ge baṅ ńamo̠ḱkana?

E̠ke̠n so̠lhage co̠e e̠mo̠ḱkana,

Bạń baḍaea tinạḱ din co̠ noa ḍubạ daḱ tahe̠na,

Mase̠! haere bacha ce̠t́em me̠na,

Iskul Ko̠le̠j bidạlre do̠ bhageteń paeralena,

Ṭin lạukạge ce̠t́?

Kaera dare lạukạge ce̠t́?

So̠l lạukạge ce̠t́?

Kaṭ lạukạge ce̠t́?

Jo̠to̠reń de̠ćlena.

Nahaḱ do̠ bạnuḱanaṅ ạ̃t apso̠r!

 




13 September Khon Medical Pạthuạkoaḱ Kelas Eho̠bo̠ḱa

Darakan 13 September kho̠n jo̠to̠ Medical College ar Bissobiddaloy reaḱ kelas eho̠bo̠ḱa me̠nte Sastho Montri Jahid Malek do̠e lại so̠do̠rkeda. Medical ren pạhil, dosar ar mõṛẽaḱ sermaren pạthuạkoaḱ kelas eho̠boḱa. Me̠nkhan niropon hoṛmo tahẽn lạgit́ sanamaḱ ạn-ạriko manao ganao hoyoḱa. Bạṛtikaete mask ho̠ro̠ḱ ar hoṛko kho̠n pharak pharak tahẽn hoyoḱa. Inạ tayom jo̠to̠ Skul, College hõ pạri pạrite jhijoḱa.

Tumạl-Korotoa




Mit́ṭen Kul ar Kulại

Ho̠ṛko me̠na, kathae, Sedae jugre do̠ kul do̠ kulại ṭhenko jo̠m ocoḱ kan tahẽkana. Mit́ṭen kamar, kathae, birte hurut́ kuṭạm kuilại lạgit́̃e se̠n akan tahẽkana; un jo̠khe̠ćge, kathae, kulại do̠ kule lagaye lagayedea se̠. Khange uni ho̠ṛ ṭhen se̠ uni aṛete kul do̠e ńir calaoena. Khangeye okoyena, uni kul do̠; ado̠ dhãoṛa dhạ̃uṛi uni kulại do̠ kule ńam baṛayede kana.

Khange ado̠ uni kule me̠nket́a, uni kamare metae kana, E̠ ho, de̠ bańcaokańme. Uni kamar do̠e me̠nket́a, O̠ho̠ń okolena, jo̠meńam nãhãḱ. Ado̠ uni kule me̠nket́a, O̠ho̠ń jo̠mmea.

Ado̠ khangeye okokedea. Ado̠ taeno̠mte khange to̠e metae kana, O̠ko̠e ṭhen hõ alom lại baṛaea, arem jạile khan do̠ dhorageń jo̠mmea. Ado̠e cekaea be̠cara, pạhil mae okokede, taeno̠mte ma onkae metae kan. Khange ado̠ ghań ghuń bại bạiteye me̠nket́a, O̠ho̠ń lạia. Inạkin ro̠ṛ baṛae jo̠khe̠ćge kulại do̠e ńir hijuḱ kan tahẽkana. Khange uni kamar do̠ ṭe̠ṅgo̠ćte  kulạiye capat́ledea se̠ye̠ capat́ go̠ć go̠t́kedea. Ar kul do̠e ro̠ṛ oṭokat́a, Am do̠ o̠ko̠e ṭhen hõ alom lạia, are dạṛket́a. Ado̠ uni kamar do̠ kuilạ baṛakate tarasiń ber jo̠khe̠ć kuilạko ar uni kulại hõe go̠ḱket́te oṛaḱteye he̠ćena. Khange ado̠ ro̠ ge̠t́kate uni kamar ạimại do̠e utu dakaket́a; ado̠ khankin jo̠m baṛaket́a. Ado̠e kuliyede kana, Okare nui kulại do̠m go̠ćledea? Ado̠ uni kamar do̠ cet́ hõ bae ro̠ṛet́a.

Khane me̠nket́a, Ma se̠ lạime, okarem go̠ćledea? Ạḍiye sebela, gapa do̠ iń hõ am so̠ṅge̠te̠ń calaḱa; am do̠ sendra baṛakom, ar iń do̠ inạkore hurut́koń kuṭạm baṛaea. Ado̠e me̠nket́a, Iạń lạiam kana, ạikạ o̠ko̠e ṭhen hõ alom lại baṛaea. Ado̠e me̠nket́a, O̠ho̠ń lạia. Ado̠ khangeye lạiae kana, je, Mit́ṭen kul do̠ kulại ṭhene laga ocoḱ kan tahẽkana, un jo̠khe̠ćge ṭe̠ṅgo̠ćte iń do̠ kulại iń capat́leda se̠n go̠ć utạr go̠t́kedea.

Ado̠ unre kule metadińa, O̠ko̠e ṭhen hõ alom lạia, baṅkhanlaṅ jo̠mmea. Onate am hõń metam kana, o̠ko̠e ṭhen hõ alom lạia. Khange uni kul do̠ tinre co̠ṅ kuḍạmre he̠ćkateye aḱten kan tahẽkana; khankin jạpit́ket́ khan uni kul do̠ bo̠lo̠yente uni kamar he̠re̠l do̠e jhuṭiạu oḍokkedea. Ado̠ khange ṭạnḍiteye oḍok idikedea; me̠nkhan cet́ lekate co̠e idikede, okare hõ bae ghaoledea. Khange ado̠ idikateye do̠ho̠ akadea; khange ado̠ bo̠to̠rte uni kamar reaḱ linḍhi do̠ luyut́ luyudoḱ kantaea. Khange ona ńe̠lte uni kul do̠e me̠nket́a, Henda ho, linḍhi do̠ cedaḱ lukut́ lukudoḱ kantama? Ado̠ uni kamar do̠e me̠nket́a, Enaṅ kulạige laćreń bhorao akade tahẽkana, nuige oḍokoḱe me̠net́ kana. Khange kule me̠nket́a, Acha o̠ho̠ń aṛagea, ma dạṛ ho̠dme. Khange ado̠ kule dạṛket́a; ado̠ uni kamar bańcaoenteye ruạṛ he̠ćena.

Tumạl- Santal Folk Tales




Oṛaḱre Deṅgu Rogi Jo̠to̠n

Disạmre Deṅgu ruạte aema hoṛko jạbunoḱ kana. Khond-rond kateko me̠net́kana, Niạ sermare  Deṅgute jabunoḱ hoṛko ‘Den 3’ lekanaḱte hõko jạbunoḱ kana. Ona iạte mũskilteaḱ hõ ḍhergea. Deṅgu ruạte aema lekan mũskilaḱ hoe daṛeaḱa. Onate pạhil kho̠nge sontor ar ceton tahẽn jạruṛa, enḍekhan jiwi ko̠ṭo̠ḱ lekan bo̠to̠r ar ona selet aema eṭaḱko mũskil hõ ko̠m ńogo̠ḱa.

Deṅgu ruạrem jạbun akan do̠ cekate bujhạua.

Aboaḱ disạmre Deṅgu ruạ ńeloḱ reaḱ okte do̠ June-July kho̠n September- October cando dhạbic. Jạput́ din jãhãnṭaḱ ruarebon jạbunlenkhan deṅgu aḱ katha do̠ bo̠ho̠ḱre do̠ho̠e hoyoḱa. Noa ruạ reaḱ matra do̠ 102-105 Fahrenhiet. Ruạ soṅge soṅge arhõ thoṛa cinhạ tahẽna, ona do̠ noage, Ạdi ãṭ hoṛmo haso, dea ar jelre haso, mẽt aṛe ar tayom seć haso, be̠ć be̠ć ạikạu costive, reṅgeć baṅ ạikạuḱ , hoṛmore araḱge dag ńeloḱ. Niạ okte ruạrebon jạbun tạnaḱlenkhan bilo̠m baṅkate ruạ ńam tora pạhil mõṛẽ din bhitrire deṅgu SN1 biḍạu jạruṛa. Ona sãote CBC, SGPT ar SGOT hõ bidạu jaruṛa.

Cet́ cet́ko cekae jạruṛa:

Deṅgu ruare jạbilenkhan dactor koaḱ porames lekate apan-ạpin oṛaḱre pạhilte jo̠to̠n ar cikit́sa ehoṕ hoyoḱa. Arhõ thorạ manao ganaoaḱko latarre e̠mena-

  1. Ruạ ko̠m ńoḱ reaḱ upại: Deṅgu ruạ khon kom ńoḱ lạgit́ paracetamol ran beohar hoyoḱa. Noa ran do̠ 5-8 ghonṭa tayom ruạ reaḱ matra bujhạukate beohar daṛeaḱa. Me̠nkhan dinre  8-10 kho̠n bạṛti beoharlekhan Liver re mũskil hoe daṛeaḱa. Rua ko̠m ńoḱ lạgit́ Aspirin ar haso reaḱ NSAD group reaḱ ran baṅ beohar hoyoḱa. Ran begor hõ rua kho̠n pharnaoḱ lạgit́ bo̠ho̠ḱre daḱ dul, goṭa hoṛmo lo̠ho̠t́ kićrić tanaḱte jo̠t ar baṅ khan ruạ hoṛ paera hõbon paera daṛeakoa.
  2. Daḱ Ńu: Deṅgu ruare jạbunlenkhan din hiloḱ 2 tala kho̠n 3 liter daḱ ńu lagaoḱa. Deṅgu rua reaḱ maraṅ cikit́sa do̠ Fluid Replacement se̠ le̠he̠r jo̠maḱ reaḱ bebostha. Daḱ sãote arhõ ńu daṛekeabon orselain, sup, ḍab daḱ, pholmul reaḱ so̠rbo̠t, daḱ mạnḍi, toa emanteaḱ.
  3. Jirạu: Deṅgu ruạre paṛaoakan rogi ko lạgit́ jirạu do̠ ạḍi jạruṛaḱ kana. Ruạ okte hoṛmo do̠ nijo̠r tahẽna.Deṅgu ruạ reaḱ cinhạ ńelen 7-10 din hamal kami baṅ jaruṛa. Me̠nkhan taṛam baṛae, ar din hiloḱ reaḱ kạmi daṛeaḱbon.
  4. Eṭaḱ Ran: Ruạ são sãote aema hoṛ do̠ be̠ć be̠ćko ạukạua, Diria tahẽ idiḱa. To̠be̠ Deṅgu rogi kodo Antibiotics Steroids ran reaḱ jãhãn jạruṛ bạnuḱa.
  5. So̠nto̠r tahẽnoḱ reaḱ soṅket́: Rogiko thoṛa so̠nto̠r tahẽn lagaoakoa. Ar noako cinhạ ńe̠llen khan bilo̠m baṅkate ạdi usara dactor soṅge ńapamoḱ hoyoḱa. Ona do̠ hoyoḱkana, Ạdi aṭ nijor, abo̠l tabo̠l katha roṛ, mit́ talao be̠ć, ạdi ãṭ lać haso, hoṛmore cumkạḱ cumkạḱ dag, sãhet́re muskil, ti jaṅga reaṛ, racatere mãyãm, racate ko̠m hoyoḱ, mũ, ḍaṭa reaḱ jạmbi, tạnḍite horre mãyãm jo̠ro̠ḱ , ạdi bạrṭi masik okte mãyãm calaḱ, mãyãm be̠ć.

Bạṛti mũskilre okoeko menaḱkoa: Mit́ bo̠cho̠r latar ar 65 bo̠cho̠r cetan, bharti hoṛmo maejiu, blood pressure, koṛam re okoeaḱ mũskil menaḱ, Diabetes, Dialysis rogi. Nonkan kodo̠ ehoṕ kho̠nge Haspatalre tahẽ reaḱ porames e̠m hoyena.

Santals Times se̠ć kho̠n Sanam santal boeha-misera kope  nehõr ocoḱ kana je̠ Deṅgu ruạ kho̠n sahaṛakae tahẽn lagit́ cetanre ol akan biso̠iko monrebo̠n rebet́ do̠hoe ma. Ar ona lekabon calaḱma. Enḍekha sạrige Dengu ruạ kho̠n rukhiạbon ńam daṛeaḱa. Ar onkate sanamko napaete dhạrti jiṅgi bon khemao idima.

Source: Prothom Alo




Niạ Candoge Kelas Oṛaḱre Biḍạu Ko Ema 2 Lakh 20 Hajar Pạṭhuạko

Bond akan biḍạu do̠ niạ cando khonge ehoṕ lạgit́e mo̠nejoṅ kana Jatiyo Bissobiddaloy. Darakan 7 -9 September khon klas oṛaḱre Masters ar Degree dosar serma reaḱ bidạu do̠ hatoaḱa. Degree reaḱ biḍạu musạt́ lạgit́ 10 din okte lagaoḱa. Ar Masters reaḱ biḍạu do̠ 2 din hoyoḱa. Noakin banar biḍạuge calaḱ kan serma reaḱ March candore ehoṕlen rehõ tayomte bond hoyena. Masters Final ren mit lakh 30 hajar ar Degree dosar dhapre mit́ lakh 90 hajar oloḱ paṛhaoḱ kan gidrạko seledoḱa.

Jatiyo Bissobiddaloy reaḱ website re bidạu hoyoḱ okte cet́ko niạm manao jạruṛ sanamaḱ do̠ puṣute me̠nakana. Jatiyo Bissobiddaloy reaḱ biḍạu hatao ar biḍạure seledoḱ ar tinạḱ do̠ jopoṛao menaḱko sanamko hoṛmo haṭiń reaḱ ạnko tạńkhie hoyoḱa. Bidạu centre re pạṭhuạko bar hoṛ talare pe fuṭ jaiga phaka do̠hokate duṛuṕ hoyoḱa. Jatiyo Bissobiddaloy ren biḍạu ạyurić Bodruzaman do̠e me̠nkeda, Nit́ khon bidạu do̠ porjai lekate calaḱa.

Niạ candoge Masters Preliminary ar Degree tesar dhap reaḱ biḍạu hõ ehoṕbo̠ḱa. Jo̠to̠ Mahasoe, Officer, Pạṭhuạko ar kạmiạko mask ho̠ro̠ḱkate bidạu centrete bo̠lo̠ḱ hoyoḱa. Mask do̠ niạm lekate horoḱ lagaoḱa. Me̠nkhan biḍạuko reko seledoḱ pạṭhuạkoaḱ oprom se̠ onko cinhạuko lạgit́ mask ocog men hoedaṛeaḱa. Ar hõ batlaore noa me̠nakana, Biḍạu caentre re bo̠lo̠ḱ lahare ti ạruṕ saphae lạgit́ sạbun, daḱ ar sanitizer reaḱ  bebosthae hoyoḱa.

source: Kalerkantha




Santal Ato (Bagda farm) Duk: Vedio Naksa Ho Porman Baṅ Kana!

Gaibandhare Santalkoaḱ mit́ mamla reaḱ nạlis akadako Gaibandha Police Breau Investigation (PBI). Nit́ dhạbić hoṛko hotete oka kho̠bo̠r ńam akan ona mamla ren aso̠l asami ar Police, O̠ko̠e do̠ santalko upạr guliko calaolet́ ar oṛaḱ duạrre seṅgelko jo̠llet́ onko badkate nạlis reportko jo̠ma keda. Ona hamlare o̠ko̠e do̠ jo̠po̠ṛaoko tahẽkan jo̠to̠ hoṛko ńe̠l akada. Police arhõ mit́ṭen chargesheet santal birudreko emakada.  O̠nḍe pe gel are (39) goṭen hoṛko asami akat́koa. O̠koe koaḱ oṛaḱ do̠ lo̠ rapaḱakat́ ar gulite okoeko goć se̠ akhamen, niạbar do̠ onkoge asami. Santalkoaḱ oṛaḱ duạr rapaḱakat́ reaḱ chubi ar vedio naksa tahẽn tuluć hõ PBI reaḱ tojbij lekate ona reaḱ jo̠ se̠ (pholaphol) banuḱ karonaḱte aema lekan boge bạṛić reaḱ gapalmarao do̠ calaḱkana. 2016 serma reaḱ 6 November Gaibandha reaḱ Gobindagonj upạjilạ reaḱ Sahebgonj- Baghda Farm re 2 hajar santal ạdibạsi ar jạiga jumi bạnuḱan hoṛkoaḱ bo̠so̠t bhiṭare police oka seṅgel ko lagaolet́ ona reaḱ mit́ṭen video naksa Al- Jazeera Television re porcar hoeakana. Ar ona video ńe̠l hotete baṅgladisạm selet́ goṭa disạm ren manwako baḍae ńamkeda, Santal atore seṅgelko lagaoleda thoṛa police ar Rangpur cini ko̠l ren kạmiạko.Inạ tayom 2017 serma reaḱ ehoṕ se̠ć hoṛko ṭhen kho̠bo̠r hećena baṅma noa ghoṭna khạtir nij nij bibhag reko tojbijeda bicạr bibhag ar police ko. Pahil do̠ bicạr bibhag inạ tayom police. Niạ lahare, High Court reaḱ hukumte ( writ petitions no̠mbo̠r-14402/2016 reaḱ 14/12/ tạrik) seṅgel lagao niạ ghoṭna reaḱ bicạr ar tojbij lạgit́ dayiḱe ńamkeda Gaibandha ren Chief Judicial Magistrate Md. Sohidulla. Uni do̠ tojbij mucạt́ kate thoṛa aḍepase hoṛko ar 3 hoṛ police member koaḱ jopoṛaoe sendra ńamkeda ar High Court re report do̠e jimạkeda.

High Courte reaḱ batlaotete̠t́ do̠ tahẽkana-“Snice the allegation brought against the police personnels we do not think it would be wise to give the responsibility of the inquiry to the police, thus we direct the chief judicial magistrate, Gaibandha to inquire about the matter to give a report only covering the following questions:

Who were responsible for the fire on the houses of the Santal people? And whether any police personal was involved with this heinous atrocities?”

Niạ batlao lekate Gaibandha reaḱ Chief Judicial Magistrate Md. Sohodullah mit́ cando tae tolas kate 106 goṭen sạkhiaḱ jo̠ban, jaruṛ kago̠jko ar seṅgel lagao reaḱ video tạṅkhikate uniaḱ suhiat́ (29.01.17) tojbij kho̠bo̠r reaḱ nonkae ro̠ṛ ruạrkeda. Santakoaḱ oṛaḱre seṅgel lạgit́ aḍepase hoṛko ar ghoṭna un okte dạyik reko tahẽkan ạn rukhiạ bahni ko.

‘Santalkoaḱ oṛaḱ duạrre seṅgel lagao akat́ ghoṭna são jopoṛao menaḱkin bar hoṛ, mit́ do̠ police member ar mit́ do̠ DB member. Me̠nkhan calaoen Robibar Gaibandha PBI police aema din khon tojbij tayom 90 hoṛko dạyikate adalotre chargesheet ko dạkhilkeda, Ona hõ aso̠l asamiko badkate. Me̠nkhan santalko lạieda asamiko badkate police bhitriren dusiko okoyet́koa PBI. 6 November ghoṭna tayom santalko to̠ro̠p khon Thomas Hembrom Gobindaginj thanare 26 November 2016 re okae mamlalet́ onare olakana, Ńutum ulek akan 33 goṭen asami ar arhõ 500 khon 600 ńutum baṅ baḍae hoṛko noa ghoṭna são jopoṛao me̠naḱkoa.  

Mamla re ulek akana, Songsod member Abul Kalam Azad são Rangpur cini ko̠l ren ạyurić Abdul Awal, upạjilạ nirbahi Officer Abdul Hannan, sugar khamarren Manager abdul Mozid se̠ṭe̠r tahẽkateć santalko upạr ackako jhapṭaoen re ạditet́e uddgạuket́koa….Noa okte Sapmara union porisod ren Chairman Sakil Akondo Bulbul ar Kaṭabari union porisod ren Chairmen Rezaul Korim Shofiq , Police ar cini ko̠l ren kạmiako santal upạrko jhapṭoena. Police aḱ gulite Shymol Hembrom, Romesh Tudu ar Mongol Mardy noko pe hoṛko goć ocoyena. Noko pe hoṛaḱ gharonj dhaṅ-dhaser cabayena, me̠nkhan aso̠l dusi hoṛko ma nit hõ ạdi napete menaḱko. Calaoen serma onkokoaḱ gharońj khoj tolaskate ńelena, Mongol Mardy ren oṛaḱ hoṛ Santina Tudu (60) serma umerrey paṛaoakan khạtir bachae laṅga ńoḱ akana. Uniaḱ gharonjre okoe hõ banuḱkoa. Ona iạte nit́ do̠ koe baṛakate jo̠maḱe jogaṛeda dhạrti jińgi khemaoet́ kana. Uni maejiu do̠e baḍae ocokeda, aćren gharońj mukhiạ se̠ oṛaḱ hoṛ goć tayom Sarkar ṭhen khon jãhãn goṛo nit́ dhạbite hõ bae ńamakada.

Romesh Tudu ren hoponera Josna Tudu (32) calaoen serma Bogura reaḱ Kahalu upạjilạ re mit́ṭen iṭa bhaṭare kạmikan do̠e ńel ńam akana. Ar Shamol Hembrom ren bạhu do̠ bujhạujoṅ reaḱ bud ạkilkoe at́kate nit do̠ Rajshahire menaea. Onko são gapalmarao kate baḍae ńamena, noko modre okoe hõ sarkar ṭhen jãhãn goṛo do̠ bako khoj kana me̠nkhan, Onkoko khoj kana akoren pạribo̠ hoṛko goć ocoakan ona reaḱ sarkar do̠ je̠mo̠ne bicạr ar ona soṅge soṅge bap dada takoaḱ dhon so̠mpo̠te ruạṛako.

Source:The Daily Star

 




Ạrjun Ar Uniren Bạhu Reaḱ

Sedae jugre, kathae, mit́ṭen Ạrjun ńutuman ho̠ṛe tahẽkana, ar uniren bạhu do̠ ạḍi gesṭahigeye tahẽkana, oṛaḱko se̠ racako hõ bae jo̠ḱ ṭạnḍia. Ar oka do̠ inạ duạr aṛe se̠ pinḍạ aṛekoregeye ṭạnḍite are racatea; ạḍi asketiạ, ar gesṭahigeye tahẽkana, ar daka daḱ mạnḍikate hõ bae jo̠ḱ ṭạnḍia, katwar cetanrege aćren he̠re̠lte̠t́ hõ dakae emaea.

Ado̠ uni he̠re̠l ho̠ṛ do̠e ruhet́ baṛakedege, e̠nre hõ uni ạimại do̠ bae jo̠ga. Khange uni ho̠ṛ do̠e o̠ṅ ṭạnḍiket́ge; ado̠ o̠nḍe̠ye duṛuṕenge. Ado̠ uni ạimại do̠ daḱ ghaṭkoreye lại baṛaea, Bhala hõ, ale bạbu apat́ ma bhala mantar chaḍa bae jo̠ma. Ado̠e me̠na, O̠ko̠e baḍae, e̠nte simko do̠ bae jo̠m baṛakoa. Inạ tayom khange mit́ṭen disạmre ạḍi bagahi hoeyena, rakas reaḱ; sanam ho̠ṛe jo̠m khaṅkaret́koa. Ado̠ ona disạmren raje hukumket́a, baṅma, Ma ojhaḱ ho̠ṛ ńamkope; o̠ko̠e ojha nui rakase go̠ćle khan uni ho̠ṛ do̠ mit́ ghaṛa ṭakań emaea.

Khange o̠nte̠ no̠te̠ ojha ńamko lạgit́ sipạhikoe kolket́koa; ado̠ ojha ho̠ṛko saṕ idiyet́koa; me̠nkhan o̠ko̠e ojha hõ uni go̠je reaḱ bako dillaḱa; ado̠ se̠sre nui idiye lạgit́ko he̠ćena. Ado̠ko kuliyet́koa, Noa atore o̠ko̠ko ojha ho̠ṛ menaḱkoa? Lạipe. Ado̠ uniren ạimại do̠e me̠nket́a, Aleić hõe ojhaḱgetale. Ado̠ uni he̠re̠l do̠e me̠nket́a, Dhut, alom lạiyeńa. Maejiu do̠e me̠nket́a, Baṅa se̠, calaḱme baṛe; ṭaka ńamoḱa nãhãḱ. Ado̠e me̠nket́a, Dhut, iń do̠ bạń baḍaea, o̠ho̠ń se̠nlena. Khange sipạhikin ańjo̠m ńamket́ khan kin bo̠lo̠ go̠t́ena; ado̠kin metae kana, Nitge delaliń idimea. Ado̠e me̠nket́a, O̠ho̠ń se̠nlena.

Ado̠ uni ạimạiye metadea, Ma se̠ am do̠ calaḱme, ińge bạń baḍaea, am do̠ ma calaḱme baṛe; mit́ṭen jote ar mit́ṭen ṭe̠ngo̠ć idi toraeme. Khange ado̠ jo̠rmo̠ṭgekin idikedea, jote ar ṭe̠ngo̠ć so̠ṅgeteye idi toraket́. Khange ado̠ raj ṭhe̠nko idi se̠ṭe̠rkedea. Ado̠ raje kulikedea, Rakasem go̠ć daṛekea? Ado̠e me̠nket́a, O̠ko̠e baḍae, paetarle e̠ne̠ć iń daṛeaḱa. Ado̠e metadea, Accha ma paetarlem. Ado̠e me̠nket́a, No̠nḍe do̠ o̠ho̠ń paetarlea; hana kulhi mucạt́reń paetara. Khange ado̠ ona kulhi mucạt́teko calaoena, ar un jo̠khe̠ć do̠ ạḍi bạṛić phạd o̠nḍe̠ko jarwa akan tahẽkana; ado̠ onko salaḱge tala ńindạ jo̠khe̠ć kulhi mucạt́teko calaoena. Ado̠e me̠nket́a, Thoṛabo gitić ńo̠ḱlenge; to̠be̠ nạ̃hĩń paetartabona.  Ar uniaḱ mo̠tlo̠b do̠ o̠nḍe̠ khon dạṛe bundis akawana. Khange tho̠ sanam ho̠ṛko jạpit́ket́ khan do̠ bại bạiteye beret́ena; jot ear ṭe̠ńgo̠će saṕket́taea, ado̠ o̠nḍe̠ khon phuc me̠nteye dạṛ ho̠t́ket́a. Khange tho̠ je̠mo̠n no̠te̠ khone dạṛ idiyet́ tahẽkan, un jo̠khe̠ćge o̠nte̠ khon rakas hõ ho̠ṛ jo̠mko lạgit́e hijuḱ kan tahẽkana; khankin ńapam go̠t́ena. Khange uni ho̠ṛe ro̠ṛ go̠t́ket́a, Henda ho, okatem calaḱ kana? Khane me̠n go̠t́ket́a, Am ńamgeń hijuḱ kana. Cedaḱem ńameń kana? Kathae, Am lekanko ạḍi ho̠ṛ iń do̠ guniń cet́ akawat́koa; ado̠ ar hõ cet́ako me̠nteń he̠ć akana. Ado̠e me̠nket́a, De̠, e̠nḍe̠ khan iń hõ cet́ạńme. Ado̠e me̠nket́a, Cedam e̠nḍe̠ khan?

Hẽ, iń ceda. Ado̠e metadea, E̠nḍe̠khan cet́ hõ alom ro̠ṛa, e̠nḍe̠ e̠ne̠ćem cet́ daṛeaḱa.

Accha, e̠nḍe̠khan o̠ho̠ń ro̠ṛa.

Accha, e̠nḍe̠khan thiroḱme. Ado̠e metadea, Ma e̠nḍe̠khan do̠ gitićme, ar cet́ hõ alom ro̠ṛa; arem ro̠ṛlekhan do̠ o̠ho̠m cet́ daṛelea. Khangeye gitićena, ar aćaḱ pichạuṛite bo̠ho̠ḱe ṭoparkedea, ar jo̠to̠ ti jaṅgae to̠lkedea ona jotete, ar ona ṭe̠ṅgo̠ćte bo̠ho̠ḱe kuṭạme kuṭạmkedea se̠, ado̠e kuṭạm go̠ćkedea.

Ado̠ o̠nko gitić akan ho̠ṛ ṭhe̠n ńir se̠nkateye metako kana, E̠nḍ ho̠ṛge, bhage ona doko pahra kana, eṅgate pusuć pusućko gitić akana. Delabo, rakas go̠ḱ ạguyepe. Khange ado̠ko hahaṛayena, arko me̠nket́a, Sạri se̠ya nase ya? Pase̠t́e e̠ṛe̠yet́bon. Ado̠ ạḍi ãṭte ruhet́kateye metat́koa, Beret́ go̠do̠ḱpe to̠, heṛan iń e̠ṛe̠yet́pe. Khange ado̠ calaoenteko ńe̠lkede do̠ sạrigeye go̠ć akade. Khanko go̠ḱ ạgukedea, e̠kkalte raj oṛaḱteko idikedea. Ado̠ mit́ ghaṛa ṭakae emadea; ado̠ apan ạpin oṛaḱteko calao baṛayena. Ado̠ oṛaḱte se̠nkate ạimạite̠t́ do̠e metae kana, Ńe̠lket́am, ińiń kolket́me̠te nẽḱẽ bam arjao ạguat́bona? Am do̠ baṅ calaḱem me̠net́ tahẽkana. Ado̠ cet́ hõ bae me̠nlaḱa; thir doroḱenae.

Tumạl-Santal Folk Tales