Niạ Candoge Kelas Oṛaḱre Biḍạu Ko Ema 2 Lakh 20 Hajar Pạṭhuạko

Bond akan biḍạu do̠ niạ cando khonge ehoṕ lạgit́e mo̠nejoṅ kana Jatiyo Bissobiddaloy. Darakan 7 -9 September khon klas oṛaḱre Masters ar Degree dosar serma reaḱ bidạu do̠ hatoaḱa. Degree reaḱ biḍạu musạt́ lạgit́ 10 din okte lagaoḱa. Ar Masters reaḱ biḍạu do̠ 2 din hoyoḱa. Noakin banar biḍạuge calaḱ kan serma reaḱ March candore ehoṕlen rehõ tayomte bond hoyena. Masters Final ren mit lakh 30 hajar ar Degree dosar dhapre mit́ lakh 90 hajar oloḱ paṛhaoḱ kan gidrạko seledoḱa.

Jatiyo Bissobiddaloy reaḱ website re bidạu hoyoḱ okte cet́ko niạm manao jạruṛ sanamaḱ do̠ puṣute me̠nakana. Jatiyo Bissobiddaloy reaḱ biḍạu hatao ar biḍạure seledoḱ ar tinạḱ do̠ jopoṛao menaḱko sanamko hoṛmo haṭiń reaḱ ạnko tạńkhie hoyoḱa. Bidạu centre re pạṭhuạko bar hoṛ talare pe fuṭ jaiga phaka do̠hokate duṛuṕ hoyoḱa. Jatiyo Bissobiddaloy ren biḍạu ạyurić Bodruzaman do̠e me̠nkeda, Nit́ khon bidạu do̠ porjai lekate calaḱa.

Niạ candoge Masters Preliminary ar Degree tesar dhap reaḱ biḍạu hõ ehoṕbo̠ḱa. Jo̠to̠ Mahasoe, Officer, Pạṭhuạko ar kạmiạko mask ho̠ro̠ḱkate bidạu centrete bo̠lo̠ḱ hoyoḱa. Mask do̠ niạm lekate horoḱ lagaoḱa. Me̠nkhan biḍạuko reko seledoḱ pạṭhuạkoaḱ oprom se̠ onko cinhạuko lạgit́ mask ocog men hoedaṛeaḱa. Ar hõ batlaore noa me̠nakana, Biḍạu caentre re bo̠lo̠ḱ lahare ti ạruṕ saphae lạgit́ sạbun, daḱ ar sanitizer reaḱ  bebosthae hoyoḱa.

source: Kalerkantha




Santal Ato (Bagda farm) Duk: Vedio Naksa Ho Porman Baṅ Kana!

Gaibandhare Santalkoaḱ mit́ mamla reaḱ nạlis akadako Gaibandha Police Breau Investigation (PBI). Nit́ dhạbić hoṛko hotete oka kho̠bo̠r ńam akan ona mamla ren aso̠l asami ar Police, O̠ko̠e do̠ santalko upạr guliko calaolet́ ar oṛaḱ duạrre seṅgelko jo̠llet́ onko badkate nạlis reportko jo̠ma keda. Ona hamlare o̠ko̠e do̠ jo̠po̠ṛaoko tahẽkan jo̠to̠ hoṛko ńe̠l akada. Police arhõ mit́ṭen chargesheet santal birudreko emakada.  O̠nḍe pe gel are (39) goṭen hoṛko asami akat́koa. O̠koe koaḱ oṛaḱ do̠ lo̠ rapaḱakat́ ar gulite okoeko goć se̠ akhamen, niạbar do̠ onkoge asami. Santalkoaḱ oṛaḱ duạr rapaḱakat́ reaḱ chubi ar vedio naksa tahẽn tuluć hõ PBI reaḱ tojbij lekate ona reaḱ jo̠ se̠ (pholaphol) banuḱ karonaḱte aema lekan boge bạṛić reaḱ gapalmarao do̠ calaḱkana. 2016 serma reaḱ 6 November Gaibandha reaḱ Gobindagonj upạjilạ reaḱ Sahebgonj- Baghda Farm re 2 hajar santal ạdibạsi ar jạiga jumi bạnuḱan hoṛkoaḱ bo̠so̠t bhiṭare police oka seṅgel ko lagaolet́ ona reaḱ mit́ṭen video naksa Al- Jazeera Television re porcar hoeakana. Ar ona video ńe̠l hotete baṅgladisạm selet́ goṭa disạm ren manwako baḍae ńamkeda, Santal atore seṅgelko lagaoleda thoṛa police ar Rangpur cini ko̠l ren kạmiạko.Inạ tayom 2017 serma reaḱ ehoṕ se̠ć hoṛko ṭhen kho̠bo̠r hećena baṅma noa ghoṭna khạtir nij nij bibhag reko tojbijeda bicạr bibhag ar police ko. Pahil do̠ bicạr bibhag inạ tayom police. Niạ lahare, High Court reaḱ hukumte ( writ petitions no̠mbo̠r-14402/2016 reaḱ 14/12/ tạrik) seṅgel lagao niạ ghoṭna reaḱ bicạr ar tojbij lạgit́ dayiḱe ńamkeda Gaibandha ren Chief Judicial Magistrate Md. Sohidulla. Uni do̠ tojbij mucạt́ kate thoṛa aḍepase hoṛko ar 3 hoṛ police member koaḱ jopoṛaoe sendra ńamkeda ar High Court re report do̠e jimạkeda.

High Courte reaḱ batlaotete̠t́ do̠ tahẽkana-“Snice the allegation brought against the police personnels we do not think it would be wise to give the responsibility of the inquiry to the police, thus we direct the chief judicial magistrate, Gaibandha to inquire about the matter to give a report only covering the following questions:

Who were responsible for the fire on the houses of the Santal people? And whether any police personal was involved with this heinous atrocities?”

Niạ batlao lekate Gaibandha reaḱ Chief Judicial Magistrate Md. Sohodullah mit́ cando tae tolas kate 106 goṭen sạkhiaḱ jo̠ban, jaruṛ kago̠jko ar seṅgel lagao reaḱ video tạṅkhikate uniaḱ suhiat́ (29.01.17) tojbij kho̠bo̠r reaḱ nonkae ro̠ṛ ruạrkeda. Santakoaḱ oṛaḱre seṅgel lạgit́ aḍepase hoṛko ar ghoṭna un okte dạyik reko tahẽkan ạn rukhiạ bahni ko.

‘Santalkoaḱ oṛaḱ duạrre seṅgel lagao akat́ ghoṭna são jopoṛao menaḱkin bar hoṛ, mit́ do̠ police member ar mit́ do̠ DB member. Me̠nkhan calaoen Robibar Gaibandha PBI police aema din khon tojbij tayom 90 hoṛko dạyikate adalotre chargesheet ko dạkhilkeda, Ona hõ aso̠l asamiko badkate. Me̠nkhan santalko lạieda asamiko badkate police bhitriren dusiko okoyet́koa PBI. 6 November ghoṭna tayom santalko to̠ro̠p khon Thomas Hembrom Gobindaginj thanare 26 November 2016 re okae mamlalet́ onare olakana, Ńutum ulek akan 33 goṭen asami ar arhõ 500 khon 600 ńutum baṅ baḍae hoṛko noa ghoṭna são jopoṛao me̠naḱkoa.  

Mamla re ulek akana, Songsod member Abul Kalam Azad são Rangpur cini ko̠l ren ạyurić Abdul Awal, upạjilạ nirbahi Officer Abdul Hannan, sugar khamarren Manager abdul Mozid se̠ṭe̠r tahẽkateć santalko upạr ackako jhapṭaoen re ạditet́e uddgạuket́koa….Noa okte Sapmara union porisod ren Chairman Sakil Akondo Bulbul ar Kaṭabari union porisod ren Chairmen Rezaul Korim Shofiq , Police ar cini ko̠l ren kạmiako santal upạrko jhapṭoena. Police aḱ gulite Shymol Hembrom, Romesh Tudu ar Mongol Mardy noko pe hoṛko goć ocoyena. Noko pe hoṛaḱ gharonj dhaṅ-dhaser cabayena, me̠nkhan aso̠l dusi hoṛko ma nit hõ ạdi napete menaḱko. Calaoen serma onkokoaḱ gharońj khoj tolaskate ńelena, Mongol Mardy ren oṛaḱ hoṛ Santina Tudu (60) serma umerrey paṛaoakan khạtir bachae laṅga ńoḱ akana. Uniaḱ gharonjre okoe hõ banuḱkoa. Ona iạte nit́ do̠ koe baṛakate jo̠maḱe jogaṛeda dhạrti jińgi khemaoet́ kana. Uni maejiu do̠e baḍae ocokeda, aćren gharońj mukhiạ se̠ oṛaḱ hoṛ goć tayom Sarkar ṭhen khon jãhãn goṛo nit́ dhạbite hõ bae ńamakada.

Romesh Tudu ren hoponera Josna Tudu (32) calaoen serma Bogura reaḱ Kahalu upạjilạ re mit́ṭen iṭa bhaṭare kạmikan do̠e ńel ńam akana. Ar Shamol Hembrom ren bạhu do̠ bujhạujoṅ reaḱ bud ạkilkoe at́kate nit do̠ Rajshahire menaea. Onko são gapalmarao kate baḍae ńamena, noko modre okoe hõ sarkar ṭhen jãhãn goṛo do̠ bako khoj kana me̠nkhan, Onkoko khoj kana akoren pạribo̠ hoṛko goć ocoakan ona reaḱ sarkar do̠ je̠mo̠ne bicạr ar ona soṅge soṅge bap dada takoaḱ dhon so̠mpo̠te ruạṛako.

Source:The Daily Star

 




Ạrjun Ar Uniren Bạhu Reaḱ

Sedae jugre, kathae, mit́ṭen Ạrjun ńutuman ho̠ṛe tahẽkana, ar uniren bạhu do̠ ạḍi gesṭahigeye tahẽkana, oṛaḱko se̠ racako hõ bae jo̠ḱ ṭạnḍia. Ar oka do̠ inạ duạr aṛe se̠ pinḍạ aṛekoregeye ṭạnḍite are racatea; ạḍi asketiạ, ar gesṭahigeye tahẽkana, ar daka daḱ mạnḍikate hõ bae jo̠ḱ ṭạnḍia, katwar cetanrege aćren he̠re̠lte̠t́ hõ dakae emaea.

Ado̠ uni he̠re̠l ho̠ṛ do̠e ruhet́ baṛakedege, e̠nre hõ uni ạimại do̠ bae jo̠ga. Khange uni ho̠ṛ do̠e o̠ṅ ṭạnḍiket́ge; ado̠ o̠nḍe̠ye duṛuṕenge. Ado̠ uni ạimại do̠ daḱ ghaṭkoreye lại baṛaea, Bhala hõ, ale bạbu apat́ ma bhala mantar chaḍa bae jo̠ma. Ado̠e me̠na, O̠ko̠e baḍae, e̠nte simko do̠ bae jo̠m baṛakoa. Inạ tayom khange mit́ṭen disạmre ạḍi bagahi hoeyena, rakas reaḱ; sanam ho̠ṛe jo̠m khaṅkaret́koa. Ado̠ ona disạmren raje hukumket́a, baṅma, Ma ojhaḱ ho̠ṛ ńamkope; o̠ko̠e ojha nui rakase go̠ćle khan uni ho̠ṛ do̠ mit́ ghaṛa ṭakań emaea.

Khange o̠nte̠ no̠te̠ ojha ńamko lạgit́ sipạhikoe kolket́koa; ado̠ ojha ho̠ṛko saṕ idiyet́koa; me̠nkhan o̠ko̠e ojha hõ uni go̠je reaḱ bako dillaḱa; ado̠ se̠sre nui idiye lạgit́ko he̠ćena. Ado̠ko kuliyet́koa, Noa atore o̠ko̠ko ojha ho̠ṛ menaḱkoa? Lạipe. Ado̠ uniren ạimại do̠e me̠nket́a, Aleić hõe ojhaḱgetale. Ado̠ uni he̠re̠l do̠e me̠nket́a, Dhut, alom lạiyeńa. Maejiu do̠e me̠nket́a, Baṅa se̠, calaḱme baṛe; ṭaka ńamoḱa nãhãḱ. Ado̠e me̠nket́a, Dhut, iń do̠ bạń baḍaea, o̠ho̠ń se̠nlena. Khange sipạhikin ańjo̠m ńamket́ khan kin bo̠lo̠ go̠t́ena; ado̠kin metae kana, Nitge delaliń idimea. Ado̠e me̠nket́a, O̠ho̠ń se̠nlena.

Ado̠ uni ạimạiye metadea, Ma se̠ am do̠ calaḱme, ińge bạń baḍaea, am do̠ ma calaḱme baṛe; mit́ṭen jote ar mit́ṭen ṭe̠ngo̠ć idi toraeme. Khange ado̠ jo̠rmo̠ṭgekin idikedea, jote ar ṭe̠ngo̠ć so̠ṅgeteye idi toraket́. Khange ado̠ raj ṭhe̠nko idi se̠ṭe̠rkedea. Ado̠ raje kulikedea, Rakasem go̠ć daṛekea? Ado̠e me̠nket́a, O̠ko̠e baḍae, paetarle e̠ne̠ć iń daṛeaḱa. Ado̠e metadea, Accha ma paetarlem. Ado̠e me̠nket́a, No̠nḍe do̠ o̠ho̠ń paetarlea; hana kulhi mucạt́reń paetara. Khange ado̠ ona kulhi mucạt́teko calaoena, ar un jo̠khe̠ć do̠ ạḍi bạṛić phạd o̠nḍe̠ko jarwa akan tahẽkana; ado̠ onko salaḱge tala ńindạ jo̠khe̠ć kulhi mucạt́teko calaoena. Ado̠e me̠nket́a, Thoṛabo gitić ńo̠ḱlenge; to̠be̠ nạ̃hĩń paetartabona.  Ar uniaḱ mo̠tlo̠b do̠ o̠nḍe̠ khon dạṛe bundis akawana. Khange tho̠ sanam ho̠ṛko jạpit́ket́ khan do̠ bại bạiteye beret́ena; jot ear ṭe̠ńgo̠će saṕket́taea, ado̠ o̠nḍe̠ khon phuc me̠nteye dạṛ ho̠t́ket́a. Khange tho̠ je̠mo̠n no̠te̠ khone dạṛ idiyet́ tahẽkan, un jo̠khe̠ćge o̠nte̠ khon rakas hõ ho̠ṛ jo̠mko lạgit́e hijuḱ kan tahẽkana; khankin ńapam go̠t́ena. Khange uni ho̠ṛe ro̠ṛ go̠t́ket́a, Henda ho, okatem calaḱ kana? Khane me̠n go̠t́ket́a, Am ńamgeń hijuḱ kana. Cedaḱem ńameń kana? Kathae, Am lekanko ạḍi ho̠ṛ iń do̠ guniń cet́ akawat́koa; ado̠ ar hõ cet́ako me̠nteń he̠ć akana. Ado̠e me̠nket́a, De̠, e̠nḍe̠ khan iń hõ cet́ạńme. Ado̠e me̠nket́a, Cedam e̠nḍe̠ khan?

Hẽ, iń ceda. Ado̠e metadea, E̠nḍe̠khan cet́ hõ alom ro̠ṛa, e̠nḍe̠ e̠ne̠ćem cet́ daṛeaḱa.

Accha, e̠nḍe̠khan o̠ho̠ń ro̠ṛa.

Accha, e̠nḍe̠khan thiroḱme. Ado̠e metadea, Ma e̠nḍe̠khan do̠ gitićme, ar cet́ hõ alom ro̠ṛa; arem ro̠ṛlekhan do̠ o̠ho̠m cet́ daṛelea. Khangeye gitićena, ar aćaḱ pichạuṛite bo̠ho̠ḱe ṭoparkedea, ar jo̠to̠ ti jaṅgae to̠lkedea ona jotete, ar ona ṭe̠ṅgo̠ćte bo̠ho̠ḱe kuṭạme kuṭạmkedea se̠, ado̠e kuṭạm go̠ćkedea.

Ado̠ o̠nko gitić akan ho̠ṛ ṭhe̠n ńir se̠nkateye metako kana, E̠nḍ ho̠ṛge, bhage ona doko pahra kana, eṅgate pusuć pusućko gitić akana. Delabo, rakas go̠ḱ ạguyepe. Khange ado̠ko hahaṛayena, arko me̠nket́a, Sạri se̠ya nase ya? Pase̠t́e e̠ṛe̠yet́bon. Ado̠ ạḍi ãṭte ruhet́kateye metat́koa, Beret́ go̠do̠ḱpe to̠, heṛan iń e̠ṛe̠yet́pe. Khange ado̠ calaoenteko ńe̠lkede do̠ sạrigeye go̠ć akade. Khanko go̠ḱ ạgukedea, e̠kkalte raj oṛaḱteko idikedea. Ado̠ mit́ ghaṛa ṭakae emadea; ado̠ apan ạpin oṛaḱteko calao baṛayena. Ado̠ oṛaḱte se̠nkate ạimạite̠t́ do̠e metae kana, Ńe̠lket́am, ińiń kolket́me̠te nẽḱẽ bam arjao ạguat́bona? Am do̠ baṅ calaḱem me̠net́ tahẽkana. Ado̠ cet́ hõ bae me̠nlaḱa; thir doroḱenae.

Tumạl-Santal Folk Tales