Baḍaejoṅ- 3, Ciṭhi re̠aḱ Ḍak ṭikiṭ

Nebetar hõ sạṅgiń diso̠m se sor peṛa ṭhe̠n ciṭhibon kolre̠ kham bhitri re̠ olaḱ chiṭi bhorao̠kate̠ kham ce̠tan re̠ ḍakṭikiṭ lagao̠ do̠ ạḍige husiạranaḱ kạmi kana. Ḍakṭikit̠ lagao̠ kate̠ ḍak bakso̠ re̠ ciṭhibon bhorao̠ oṭokaḱ khange onare̠n kạmiạ kodo ciṭhiko samṭao̠ idia ar ṭhikạna le̠kage ciṭhi hõko seṭer oṭokaḱa.

Ḍak ṭikiṭ re̠aḱ bhe̠d do̠ hoyoḱ kana bhaṛa se̠ kạmi re̠aḱ khorocge. Sor sạṅgiń le̠kate̠ khoroc do̠bon e̠m ạgueda. Ce̠kate̠ nonkan be̠bostha hoe̠na, onabon baḍae̠ khan do̠, tayom sećge calaḱ hoyoḱ tabona. Se̠dae̠ do̠ manwa hoponge tire̠ saṕkate̠ ciṭhiko seṭer oṭokaḱ kan tahẽkana, thoṛa jhạl jhạl re̠ nonkan hoṛko bahal ocole̠na. Mit́ hoṛ do̠ eṭaḱ hoṛ ṭhe̠n ciṭhiye̠ idi oṭokaḱ kanre̠ nonka tege sor-sạṅgiń ren hoṛko ṭhen ciṭhi do̠ calao seṭeroḱ kana. Hoṛko tahenkan ṭhạ̃i do̠ post office ko metaḱ kana. Ar stamp katha do̠ tot́ akana seal (ciṭhi ce̠tanre̠ seal) katha khonge. Oka khon ciṭhi ko kola, ona jaega re pạhil do̠ seal ko marao̠a. sạrige seal re̠do̠ tạrik do\ tahẽngea, onate̠ hoṛbon baḍae̠ daṛeaḱa tis do̠ ciṭhiko aṛaḱ akada.

Netherland diso̠mre̠ Rolend Hill ńutuman mit́ hoṛ pạhil ḍak ṭikiṭ re̠aḱ ạne be̠nao̠ke̠t́a. O̠na do̠ teheń khon amdaj mit́ sae se̠rma lahare̠ 1830 re̠. Uni hoṛ doe̠ hudis oḍok ke̠da ḍak mạsul se̠ khoroc le̠kate̠ ḍak ṭikiṭ be̠boharlen khan ḍak bibhag re̠aḱ do̠ ai-unnoti hoyoḱa ar sarkar bahadur hõ ḍhe̠r kạudiye̠ sõć daṛeaḱa. un o̠kte̠ do̠ ciṭhi re̠aḱ sakam tinạḱa, tinạḱ sạṅgiń calaḱa onako lekha jokha katet́ge kạuḍi dọko dọhọyẹt́ tahẽkana. Rolend Hillaḱ cintạ le̠kate̠ge tayo̠mte do̠ ciṭhi re̠aḱ hamal soṅ lekate kạuḍi do\ hatao̠ḱa.

Ciṭhire̠  pạhil ḍak ṭikiṭ lagao̠ re̠aḱ ạn do̠ 1840 re England rege bahallena. Ona tayom goṭa dhạrtire̠ ạḍi usạrage ḍam ḍahe̠ye̠na. England tayomge German ar Switzerland disomre̠ hõ ehoṕe̠na. 1843 se̠rma re̠do̠ Brazil re ar 1847 serma re̠ do̠ America re. India redo̠ ḍher laha khonge ciṭhi calaḱ-hijuḱ re̠aḱ ḍahar tahẽkana. Samrat Ser -shah ge sadom re̠ dećkate̠ ciṭhi idi-ạguye̠ eho̠ṕle̠t́a. Ar nitbon ńelet́ abo diso̠mre̠ ḍak bebo̠stha do̠ Engraj sarkargeye̠ bahal akat́a.




ḌAṄGRA SAGAṚ

Simraḱ khon Raṭraṭ paṭpaṭ kãć kõć haṭ haṭ jahan saḍe ańjom len khan mit́ okte do bujhạuḱ kan tahẽkana nit do ḍaṅgra se kaḍa sagaṛ noa ḍaharte calaḱ kana seko idieda, mit́ okte do jahan jinis eman se hoṛo-caole, sahan sakam se hasa se emanteaḱ jahanaḱge asen  idie lạgit́ asol utạr jinis do tahẽkana Sagaṛ.

Mit́ oktere utạr Baṅgla disomren hoṛkoaḱ sạṅgiń daṛan reaḱ asol bahon do tahẽkana Ḍaṅgra Sagaṛ. Hoṛo get́ oktere goṭa atoren hoṛaḱ khet reaḱ hoṛo phosolko oṛaḱte rakaṕ jarwae lạgit́ do noa ḍaṅgra sagaṛge tahẽkana asol bahon.

Ona okte rege bapla kore hõ noa ḍaṅgra sagaṛ reaḱ aḍi jạruṛ do tahẽkana thoṛa lahanti akan gharoń ren hoṛ kodo sadher hoponaḱ bạriạtoḱ hõ sagaṛre deć katege ko calaḱ tahẽkana, Inạ chaḍa hõ adom adom jaega se ṭhạ̃i kore do pus sakrat re noa ḍaṅgra sagaṛ reaḱ haparao hõko hoe ocoet́ tahẽ kana.

Menkhan nia reaḱ nãhãḱ do ar cet́ hõ bạnuḱa, ato oṛaḱ kore mit́ bar kisạ̃ṛ hoṛko do sokte sedae reaḱ jinis ko saṕ dohoe lạgit́ ko kurumuṭueda. Okte reaḱ jạruṛte nit do sanam hoṛko jontro se machine rebon bhorsaḱ kana, ar ona tege jãhã seć calaḱ, daṛan, se jạruṛoḱ jinis emanko asen se idie lạgit́ do bạṛti ge Bus, Auto Bhuṭbhuṭi geko kusiaḱ kana.

Noa dhạrtire nãhãḱ jug ren sanam jạt jạtko jaoge gạḍa daḱ leka apan ạpin kạmi kạsni re ạujhạṛ ko tahen kana ar dhạrtiren eṭaḱ ko leka mimit́ ạtuḱ daḱ lekage jion ḍahar reko dạdạṛ kana, hoe daṛeaḱa noa ḍaṅgra sagaṛ cet leka abo khon nit do adoḱ kana onkage ar aema lekan ạri cạli se beohar jinis k omit́ abo ṭhen do eken kisạ kạhni lekage tahena, ona katha do aema hoṛ nit hõ babon hudis/ ganḍon tioḱ akada. Mit́ din nonkan sanamaḱ jinis kodo eken uihạr rege tahena.




Komoḱa Rabaṅ ńuroḱa daḱ

Teheń do goṭa disomre rabaṅ komoḱa mente hoe daḱ bichnạu ạpis de baḍae oco akana, tobe ńindạ se din belare hoe lolo do enkage tahẽna. Hoe daḱ bichnạu ạpis(Abohaoa Odhidoptor) doe lại keda tala ńindạ khon setaḱ hạbić thoṛa ńok kuhṛạ hõ tahẽ daṛeaḱa

Tobe paseć Rangpur Bibhag reaḱ mit́ bar jaega kore do podoe-bijir daḱ ńuroḱ reaḱ hõko ohmaeda hoe daḱ bichnạu ạpis ren hoṛko.

Teheń moṅgol bar hiloḱ setaḱ 9 baja khon darakan 24 ghanṭa reaḱ hoe daḱ bichnạu ạpis reaḱ lại laha khobor re men hoe akana je, thoṛa ghạṛić lạgit́ mit́ bar ṭhạ̃i reaḱ  sermare rimil  selet́ hoe do enkage tahẽna. Darakan pe din do thoṛagan begar se  mit́ leka goṭa disom reaḱ serma do tahẽna.

Disomre teheń jotokhon latar utạr  hoe lolo do record akana Srimoṅgolre 10. 08 Degree. Inạ chaḍa joto khon ḍher hoe lolo do tahẽkana raṅga maṭire 31. 05 Degree.

Source-Sonali/ME




Parbotti pur reaḱ Bir gajaṛ khon mit́ Urạo koṛawaḱ mạ̃ṛi ńamena.

Rangpur reaḱ bodorganj re mit́ ạdibạsi koṛa Susanto Kispoṭṭa(30) at́en mit́ din tayom uniaḱ pạsi re aka akan mạ̃ṛi ńam akan taea. Calaoen sokol hiloḱ 01 january uni do oṛaḱ khon amdaj 2 kilomiṭar sạgiń Dinajpur reaḱ parbottipur upojilạ reaḱ Horiram pur Naopaṛa sosan ghaṭ sor bir khon pulis do uniaḱ mạ̃ṛi ko ńam ket́a taea. Uni do Bodor gonj upojilạ lohani paṛa union Adibasi ato Boṛo paṛa atoren Birsạ kispoṭṭa ren Gidrạ kanae.

Tobe iạte ar okoe ko uni goć kate uniaḱ mạ̃ṛiko akaket́ taea unre do ona reaḱ jahan katha pulis baṅko baḍae ńam leda. Ona ṭhại ạribạndhi reye  tahẽkana tahẽ kana Dinajpurren Otorikto pulis super ( Phul baṛi circle) Mia. Md. Asis Bin Hasan. Noa ghoṭonate ạdibạsiko talare botor ar bhabna ńelogoḱ kana.

Uniaḱ gharońj ar aḍepaseren ko meneda, ona laha din Lukhi bar hiloḱ setaḱre uni do oṛaḱ khon oḍoḱ kate ar bae ńamoḱ kan tãhekana, ńindạ uni do oṛaḱ bae ruạṛ lente gharońj ren do bhabna ko bujhạu leda. Ona tayom hiloḱ sokolbar din eṭaḱ ko ṭhen uniren oarisko do ko baḍae ńam keda je, parbotti pur reaḱ mit́ jaegare bir reaḱ mit́ṭen akasmoni dare re mit́ juạn koṛawaḱ pạsi akan mạ̃ṛi do ńam akana mente. Tayomte gharińjren hoeṛko do sen kate uniaḱ mạ̃ṛiko ńel orom keda. Ona khobor ńam kate parbottipur Thanaren pulis ona mạ̃ṛi doko pheḍ keda.

Bodor ganj upojilạ Adibạsi  mukhiạ Samol Tuḍu ar ona ṭoṭharen manotan mukhiạ Nikolas Ṭuḍu tạkinaḱ hudis bạṛić hoṛ do uni goć kate dare reko aka akadea. Uniaḱ hoṛmore un okte luṅgi ar Haph aṅgrop tahẽkan taea, moca mit́ sare kajak mit́ṭen bajao akan cinhạ hõ tahe kana, ona chaḍa hoṛmo khon hõ mayam do suḍrạu od̠̣okoḱ kan tahẽkana. Uni goćen koṛa ren do bạhu ar bar gidrạ menaḱ kotaea.

Source- Dainik Kalerlantha 02.01.2021




Hesaḱ dare

Mit́ṭen ceḍe haṛam ar mit́ṭen koṛa hoṛ mit́ṭeć maraṅ bajar tekin senlena; Ruạṛ jokheć mit́ṭen Hesaḱ dare buṭạ rekin jirạuena, ona hesaḱ dare do ạḍi ãṭ ḍạrana ar usulge tahẽkana. Uni ceḍe haṛam do uni koṛae metadea.Noa dare doya Reṅgha,  Ạḍi maraṅa, menkhan hae hae : Noa reaḱ jo do ạḍi kạṭić kạṭić. Sisirjạuić do cedaḱ co noa dare reaḱ jo do lạṭu ocolet́a ? Baṅ do Sisirjạuić doe bhul akat́ ?

Reṅgha doe men got́ket́a, “Hẽ sạrige base ? Cedaḱ coe bae lạṭu ocolet́ ? Hẽ jạnić Sisirjạuić doe bhul akat́ge coṅ cet́ coṅ ?

Haṛam do arhõe roṛ ket́a, Kohnḍa jo ma arhõ lạṭu lạṭu. Ạ̃k do arhõ ạḍi heṛema: gidrạko onako ńelle khan, akoren Go Baba ṭhenko ńuruṅ ńuruṅoḱa, ona reaḱ jo tahen khan jạnić arhõ ạḍi ãṭ heṛemkoḱa.

Uni haṛam noae roṛ mucạt́ket́ sãote hoete hesaḱ jo do ńur baṛa got́ena. Ar uniaḱ ceḍe bohoḱre hõ barea pea do ńurena. Bohoḱre ńurade sãoteye is is got́ket́a ar bohoḱe capo got́ena.

Reṅgha do haṛame metadea, Ńelme se goṛom ba ! Nitgelaṅ menkeda, cedaḱ co noa reaḱ jo do nunạḱ kạṭićen: Sisirjạuić doe bhul akat́a. Kohnḍa jo leka lạṭu tehen khan, teheń do bohoḱ  paṛaḱ koḱ tama honaṅ. Sạrige sisirjạuić do ạuṛi pạthạuṛi do bae sirjạu akat́a.

Sorce-Mare Santali kạ̃hni khon tumạlạḱ




Kurumuṭụ Gidrạ

1. Heć akanạṅ paṛhaoḱ cet́joṅ

Iskul Oṛaḱte,

Sanań kana oloḱ cet́joṅ

Diṛạ munḍạte.

2. Nãwã puthi ńam akat́ạn

Ạḍiń kusiḱ kan,

Usạrage paṛhao sạtiń

Muruk akawan.

3. Hante nate beṅget́ baṛae

Opsor bạnuḱtiń,

Jãhãe são galmarao baṛae

Jạruṛ bạnuḱ tiń.

4. Cecet́ićtiń okae lạiạń

Onań atena,

Baṅre ma okae batlaoạń

Khạṭiń purạua.

5. Hola oka bharadińae

Paṛhao cet́ godạń,

Tobe nạhiń lại ańjomae

Khane kusiạń.

Source-Santali mare olaḱ khon tumạlaḱ